Kot so sporočili z vlade, je prvi sveženj zakonov, ki predvideva številne interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, namenjen izboljšanju socialnega položaja ljudi. Foto: Pixabay
Kot so sporočili z vlade, je prvi sveženj zakonov, ki predvideva številne interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, namenjen izboljšanju socialnega položaja ljudi. Foto: Pixabay

"Ohraniti želimo vsa podjetja in delovna mesta ter tudi samozaposlenim zagotoviti finančno pomoč in oporo, da lažje prebrodijo krizo. Pozabili nismo na nikogar," je poudaril gospodarski minister in predsednik koalicijskega SMC-ja Zdravko Počivalšek.

Ukrepi iz tega predloga zakona, ki ga je po dveh dneh zasedanj vlada spravila pod streho, bodo (če bo DZ zakon potrdil) veljali od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja do 30. junija. Nekateri ukrepi bodo veljali retroaktivno, od 13. marca.

Vlada predlaga, da poslanci zakon obravnavajo po nujnem postopku, tako bi bil lahko sprejet že prihodnji teden.

Vlada sprejela trimilijardni protikoronski sveženj

Država bo krila nadomestila delavcem

Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju za tiste zaposlene, ki delajo. Te prispevke bo v celoti pokrila država.

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, bodo izplačali mesečni krizni dodatek 200 evrov, ki bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Država bo tudi v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače. Prav tako bo prevzela strošek socialnih prispevkov zanje.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Tudi delavci, ki so prisiljeni ostati doma zaradi varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaradi zaprtih meja, bodo upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače. Tudi to v celoti krije državni proračun.

Nadomestila plač zaposlenih in stroški zaradi neizvajanja storitev se krijejo iz proračuna. To velja tudi v primeru izvajanja storitev zasebnih vrtcev, ki jim pripadajo sredstva iz proračuna v vrednosti 85 odstotkov za posameznega otroka.

Dve novi smrtni žrtvi; UKC opozarja: Preveč nepotrebnih poškodb

Pomoč za podjetnike

Samozaposlenim, enoosebnim gospodarskim družbam in kmetom bo država omogočila izredno finančno pomoč v obliki trimesečnega temeljnega dohodka.

Zakon je namenjen tistim v težavah, ne tistim, ki v tej krizi dodatno služijo oziroma so se jim prihodki povečali, je poudaril obrambni minister in prvak NSi-ja Matej Tonin.

Zaradi tega sta predvideni tudi dve varovalki – pomoči bodo lahko deležni podjetniki, ki bodo imeli v marcu v primerjavi s februarjem izpad dohodka za četrtino ter aprila in maja izpad prihodka za polovico v primerjavi s februarjem.

Ti bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za najmanj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za najmanj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.

Do te izredne pomoči 700 evrov so upravičeni tudi verski uslužbenci in kmetje.

Če bodo lagali, bo treba vrniti trikratnik izplačila

Upravičenci bodo upravičenost do tega dohodka dokazali z izjavo, ki jo bodo prek e-davkov predložili Finančni upravi RS (Furs). Upravičencu, ki bo vložil izjavo do 18. aprila za mesec marec, bo Furs mesečni temeljni dohodek nakazal 25. aprila. Upravičenec, ki bo vložil izjavo od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo nakazilo prejel do 10. maja. Tisti, ki bo vložil izjavo od 1. do 31. maja za katerega koli od treh mesecev ali vse mesece skupaj, pa bo nakazilo lahko pričakoval 10. junija.

Če se bo izkazalo, da izjava upravičenca o zmanjšanju dohodkov ni resnična, bo moral prejemnik vrniti trikratnik izplačila skupaj z zamudnimi obrestmi.

Predlog intervencijskega zakona in prvi odzivi nanj

Solidarnostni dodatek za vse upokojence, 150 evrov za študente

"Solidarnostni dodatek je zajel vse upokojence s pokojnino do 700 evrov. Številni namreč živijo sami in si ne morejo kupiti večjih zalog hrane oz. obiskovati trgovin," je poudarila predsednica DeSUS-a in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Dodatek bo pripadel vsem upokojencem z nizkimi pokojninami, ne glede na to, kakšno pokojnino prejemajo – tudi invalidsko ali katero koli drugo obliko.

Dodatek se bo izplačal v treh različnih zneskih: 300 evrov za pokojnine do 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od 501 evra do 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od 601 evra do 700 evrov.

Prejemek ne bo vplival na upravičenost do socialnovarstvenih prejemkov, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo treba plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.

Do enkratnega dodatka 150 evrov so upravičeni tudi najšibkejši – prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter redni študenti.

Dodatna sredstva pa bodo dobile velike družine; tiste s tremi otroki 500 evrov dodatka za veliko družino (100 evrov več kot pred krizo), s štirimi ali več otroki pa približno 700 evrov (200 evrov več kot pred krizo).

Upokojenci s pokojnino, nižjo od 700 evrov, bodo dobili enkratni solidarnostni dodatek. Foto: BoBo
Upokojenci s pokojnino, nižjo od 700 evrov, bodo dobili enkratni solidarnostni dodatek. Foto: BoBo

Kmetijsko-živilski sektor

Kmetje bodo za mesec april in maj v celoti oproščeni plačila prispevkov, če dejavnosti ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanjem obsegu, je naštela ministrica za kmetijstvo.

Znižuje se tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v vrednosti 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v vrednosti 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.

Interventni zakon med drugim nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.

Hitrejša javna naročila

Prag za oddajo evidenčnih javnih naročil se dviguje z 20.000 evrov na 40.000 evrov za naročanje blaga in storitev ter s 40.000 evrov na 80.000 evrov za naročanje gradenj. "V praksi to pomeni, da bo v teh časih, ko potrebujejo nujna naročila bolnišnice, domovi za starostnike, itd., javna naročila mogoče oddati hitreje," je pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Večina denarja za pomoč bo evropska

Osnovni časovni okvir protikriznega zakona je do konca maja. Sveženj ukrepov za omejitev epidemije in blažitev njenih posledic je vreden tri milijarde evrov, vsakršno dodatno trajanje epidemije pa bi stroške še povečalo.

Glede finančne konstrukcije svežnja pomoči je minister za finance Andrej Šircelj pojasnil, da bo glavnina virov iz evropskih institucij, Evropske centralne banke in drugih institucij, ki plasirajo denar na trg.

"Prejšnji teden se je Slovenija razmeroma ugodno zadolžila za 1,1 milijarde evrov. Računam, da bodo obrestne mere ostale ugodne, da ne bodo zrasle. Evropski denar bo na voljo za ves EU, tudi mi ga bomo koristili," je dejal.

Da bi bolj pomagale tudi banke

Država bo jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se ta začasno prepove, v vrednosti 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov posojil po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, uveljavljenem danes.

V primeru vseh drugih kreditojemalcev pa vrednost poroštva dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov posojil, ki bi zapadla v obdobju, za katero je bil dogovorjen odlog.

Vlada po ministrovih besedah pričakuje, da se bodo banke dejavno vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva. Celotno poroštvo je ocenjeno na 200 milijonov evrov, za njegovo uveljavljanje je zadolžena SID banka.

Za tretjino nižje plače funkcionarjev

Z vlade so sporočili, da za čas trajanje epidemije zakon predvideva za 30-odstotno znižanje osnovne plače funkcionarjem, med njimi predsedniku države, premierju, ministrom in poslancem. Ti bodo v času epidemije prejemali za tretjino nižje plače.

Ne znižujejo pa se plače funkcionarjem sodstva, funkcionarjem ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.

Predvideva se možnost začasne premestitve javnega uslužbenca k drugemu delodajalcu, na primer iz enega doma starejših v drugega. Mogoče bodo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta.

Predlog uvaja tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za vse zaposlene v javnem sektorju, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma čezmerno obremenjeni.

O turizmu posebej

Vlada sicer pripravlja že drugi sveženj ukrepov. V tem bodo med drugim posebej naslovili problematiko turističnih podjetij.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.