Predlog je Medved najprej predstavil koaliciji, nato pa ga bo predstavil tudi opoziciji. Za zdaj kaže, da so stranke bolj naklonjene ukinitvi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. Foto: BoBo

Ministrstvo za javno upravo bo pripravilo tudi predlog razreza volilnih okrajev še za druge volilne enote, je po srečanju s koalicijskimi strankami v izjavi v DZ-ju pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved. Dodal je, da je to težko in zamudno delo, zato pričakuje, da bodo za to potrebovali vsaj dva meseca ali več.

Po njegovih navedbah je bil njihov cilj zlasti pokazati, da je mogoče zadostiti odločbi ustavnega sodišča tudi s spremembo meja volilnih okrajev. "To smo za zdaj naredili na primeru dveh volilnih enot in predstavniki koalicijskih strank menijo, da smo na pravi poti, seveda kar zadeva samo spreminjanje volilnih okrajev in zagotavljanja enake volilne pravice volivcem," je povedal Medved, a dodal, da bodo o tem še potekale politične razprave.

Potrebna dvotretjinska večina v DZ-ju

Spomnil je namreč, da je možno tako spreminjanje volilnih okrajev, za kar je v DZ-ju potrebnih najmanj 46 glasov, kot ukinitev okrajev ter uvedba bodisi relativnega bodisi absolutnega prednostnega glasu. Za slednje pa je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.

Medtem ko sta bila predloga sprememb glede uvedbe prednostnega glasu skoraj pripravljena že v začetku meseca, pa so na ministrstvu zdaj pripravili še predlog sprememb volilnih okrajev. S tem so po Medvedovih ocenah bistveno zmanjšali sedanje razlike med velikostjo okrajev ter v dobršni meri zadostili zahtevi sodišča, da zagotovijo enakost volilne pravice za vse. Tako so volilni okraji v skladu s spremembo relativno medsebojno primerljivi, morda z 10-odstotnim odstopanjem oz. toleranco. Tako bo v enem volilnem okraju povprečno okoli 19.000 volivcev, je pojasnil minister.

V primeru takšne spremembe po njegovih navedbah ne bi uvajali drugi sprememb, denimo domicila, pač pa bi le sledili odločbi ustavnega sodišča. Tudi zaradi preseljevanja in demografskih sprememb pa bi meje volilnih okrajev na določena obdobja popravljali.
Kot je dejal minister, bo najboljša rešitev pri uveljavitvi možnih sprememb tista, ki bo ustavnopravno zdržna in bo imela dovolj politične podpore.

Koalicija se mora poenotiti o rešitvah

Po ocenah vodje poslancev LMŠ-ja Braneta Golubovića je smiselno, da se o rešitvi najprej poenoti koalicija. V LMŠ-ju se še vedno nagibajo k ukinitvi okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu, z nizkim pragom oz. podobnim modelom kot je na evropskih volitvah. Se pa zavedajo, da morajo imeti ob tem kakovosten predlog tudi za preoblikovanje volilnih okrajev, da lahko argumentirano razpravljajo o vsem in najdejo potrebne glasove. Po Golubovičevi oceni bo to kar trd oreh, a je prepričan, da je pot, ki so si jo zastavili, prava.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je zagotovil, da bodo tvorno sodelovali tako pri pogovorih za možnost spremembe volilnih okrajev kot za možnost ukinitve okrajev ter uvedbo relativnega prednostnega glasu. Zatrdil je, da v SD-ju ne bodo tisti, ki bi držali figo v žepu. Na vprašanje, kateri predlog jim je bliže, je odgovoril tudi z besedami, da se zaveda, "da nič več ne bo tako, kot je bilo" in bo poslance težko disciplinirati v kateri koli stranki. Sicer pa je po njegovem mnenju prav, da najprej poskušajo najti večino za preoblikovanje okrajev.

V SMC-ju, kjer so sicer bolj naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev z uvedbo relativnega prednostnega glasu, so po besedah vodje poslanske skupine Igorja Zorčiča zadovoljni z današnjim predlogom ministrstva za spremembo okrajev. "Pot ministrstva ne sme iti v to smer, da politiko spravi v slepo ulico, kjer bo možna odločitev le o enem predlogu," je še ocenil Zorčič in pozdravil več možnih predlogov sprememb.

Tudi v SAB-u so za ukinitev volilnih okrajev, saj da bi le tako lahko volivci dobili več vpliva na izbiro poslancev. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni podpreti tudi spremembo okrajev, pa je vodja poslanske skupine Maša Kociper odgovorila, da je treba predvsem udejanjiti ustavno odločbo, sicer "bodo zlasti nekatere stranke na desnici zopet problematizirale legitimnost volitev".

Medtem se v DeSUS-u zavzemajo za preoblikovanje volilnih okrajev, saj želijo, da so v DZ-ju tudi poslanci iz manjših okolišev, je povedal vodja poslancev Franc Jurša in posvaril pred centralizacijo tudi na tem področju. S predlogom ministrstva je zadovoljen, a opozarja, da gre le za primer na dveh volilnih enotah.

Po mnenju vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca pa je predlog, ki ga je minister predstavil koaliciji, očitno znak tega, da koalicija ne želi sprememb volilne zakonodaje, ki bi omogočile večji vpliv volivcev. Po ocenah Levice je spreminjanje okrajev težavno in zelo nestabilno delo, ob čemer je Vatovec spomnil na območja, ki se zelo hitro "praznijo". V Levici sicer zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Za ukinitev okrajev so tudi v SNS-u in NSi-ju, le da slednji zagovarjajo uvedbo "čim močnejšega" prednostnega glasu. Podobno se zavzema tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je prevzel vlogo koordinatorja pri iskanju konsenza za spremembo volilne zakonodaje. Pri njemu se bodo pogajalci strank sestali predvidoma konec tega tedna.

Skupni cilj je, da do sprememb pride še letos.