Analiza OECD-ja in predlagani ukrepi so dobra podlaga za vzpostavitev teh rešitev, je povedala državna sekretarka Mateja Ribič. "Po dveh letih imamo pred seboj dobra izhodišča za prihodnje premike v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prioritete so jasne: zagotoviti obenem primerne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema, ki bo bolj pregleden in bolj razumljiv prav vsakemu izmed nas," je pojasnila na novinarski konferenci, ki jo je ministrstvo ob zaključku projekta organiziralo skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropsko komisijo.

Projekt se je začel izvajati pri OECD-ju v začetku leta 2020, namenjen pa je bil poglobljeni analizi pokojninskega in invalidskega sistema, oblikovanju strokovnih rešitev za naslovitev ključnih izzivov znotraj obeh področij.

Predstavljene rešitve predstavljajo pomemben zunanji pogled na naš sistem, kar je po njenem mnenju dobro in potrebno. Zadnja večja pokojninska reforma iz leta 2012 glede vzdržnosti sistema po njenem prepričanju še vedno daje pozitivne učinke. Izhodišča pa so zastavljena tudi v Beli knjigi o pokojninah leta 2016.

Ekonomsko-socialni svet

"V okviru Ekonomsko-socialnega sveta so bila sprejeta izhodišča za pripravo prihodnjih sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja in še naprej ostajajo osrednja izhodišča pri snovanju prihodnjih sprememb. Ne nazadnje smo se kot država zasnove pokojninske reforme zavezali k nacionalnemu načrtu za okrevanje in odpornost," je dodala Ribičeva.

Glavni izziv slovenskega pokojninskega sistema je po mnenju Marka Pearsona iz OECD-ja ta, da se bodo brez posebnih reform in sprememb v naslednjih treh desetletjih izrazito povečala sredstva za pokojnine. "V letu 2019 je to znašalo 10 odstotkov BDP-ja in po projekcijah naj bi to znašalo 16 odstotkov BDP-ja v letu 2050, kar je drugi največji porast za Romunijo in drugi največji skupni znesek takoj za Italijo," je poudaril. Če ne bo prišlo do sprememb pokojninske politike, se bodo morali izdatki za pokojninski sistem početveriti, je prepričan.

Žal pa ni veliko manevrskega prostora, ko govorimo o povečanju prispevnih stopenj, ki je v Sloveniji že zdaj najvišje v celotnem OECD-ju, je opozoril. Dodal je, da je povečevanje javnih izdatkov za pokojnine posledica hitro starajočega se prebivalstva in nizke upokojitvene starosti.

Države članice se same odločijo

Predstavnica direktorata za podporo strukturnim reformam pri Evropski komisiji Raluca Painter je med drugim povedala, da se države članice same odločijo, po kateri poti bodo šle in izpeljale reforme. Na primeru Slovenije so sodelovali s strokovnjaki OECD-ja in rezultati tega dela je celovita analiza stanja in izzivov slovenskega pokojninskega sistema.

Dogodka se niso udeležili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, ki so preko Ekonomsko-socialnega sveta prejeli vabilo na zaključno konferenco. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, v celotnem dveletnem obdobju izvajanja projekta niso bili vključeni v nobeno dejavnost niti niso bili povprašani o stališčih v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Pričakujejo, da bo o izhodiščih in o samih rešitvah tekel socialni dialog, v katerem bodo končne rešitve tudi usklajene s socialnimi partnerji.