Slovenije že prihodnji mesec ne bo več v postopku presežnega primanjkljaja, je prepričan Dušan Mramor. Foto: Borut Živulović/BoBo
Slovenije že prihodnji mesec ne bo več v postopku presežnega primanjkljaja, je prepričan Dušan Mramor. Foto: Borut Živulović/BoBo
Mramor s finančnimi ministri EU-ja

Javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2015 je tak, kot smo ga načrtovali, je na neformalnem srečanju finančnih ministrov EU-ja v Amsterdamu dejal Dušan Mramor, ki je prepričan, da bo Slovenija prihodnji mesec izstopila iz postopka presežnega primanjkljaja.

Po izračunih državnega statističnega urada je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2015 po reviziji dosegel 1,13 milijarde evrov in bo torej nižji od treh odstotkov BDP-ja, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila pakta stabilnosti in rasti.

"Metodološke spremembe so ta primanjkljaj premikale navzgor in navzdol zaradi različne metodologije Eurostata, vendar je še vedno v okviru, ki smo si ga zadali," je pojasnil Mramor. Več bo sicer znanega predvidoma konec maja, ko naj bi Evropska komisija (EK) objavila nov sveženj priporočil za posamezne države s poudarkom na izzivih, ocenila pa bo tudi javnofinančne politike.

Neustrezna metodologija
Pogovor ministrov se je vrtel okoli pravil in metodologije Pakta stabilnosti in rasti. Slovenija je bila po Mramorjevih besedah izpostavljena kot edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s trenutno metodologijo, ekonomsko nesmiselni.

Predlog EK-ja, da bi prešli zgolj na kazalnik izdatkov, v razpravi ni bil v celoti podprt. Slišati je bilo mogoče tudi predloge, da je treba pregledati kombinacijo treh kazalnikov, ali je nekdo v skladu s paktom stabilnosti in rasti, in sicer pravila dolga, pravila primanjkljaja in pravila izdatkov, je naštel slovenski minister, ki je zelo zadovoljen, da so ministri spoznali, da je metodologija neustrezna in da je treba poiskati rešitev.

Mramor za zdaj ne pričakuje, da bo zaradi upoštevanja pravil pakta stabilnosti potreben rebalans letošnjega proračuna. Vedno pa so za kaj takega mogoči drugi razlogi, kot je znižanje gospodarske rasti ali upad prihodkov, a o tem je še prezgodaj govoriti, je sklenil Mramor.

Mramor s finančnimi ministri EU-ja