Mramor je v zagovoru pojasnil, da vidi priložnost za izhod Slovenije iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo. Prva naloga bi morala biti ekonomska osamosvojitev, kar lahko dosežemo le s konkurenčnim gospodarstvom, je dejal.

"Gospodarstvo je šibko, a če bi to ustrezno podprli, imamo možnost izhoda iz krize," je poudaril Mramor, ki je bil finančni minister že med letoma 2002 in 2004. Pri tem je poudaril, da je Slovenija že vrsto let v neravnovesjih (na področju javnih financ, finančnem trgu in trgu dela), posledica pa je nizka ali pa negativna gospodarska rast.

Časa in prostora za politične igre ni več
"Razmere so resne. Manevrskega prostora za razna politična preigravanja in blokade ni," je opozoril in napovedal, če bo potrjen za finančnega ministra, restriktivno fiskalno politiko. Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP-ja, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP.

"Fiskalna politika bo žal morala biti restriktivna," je dejal ter kot najpomembnejša vira povečanja javnofinančnih prihodkov izpostavil učinkovitejše delovanje finančne uprave in gospodarsko rast. Prihranke pa po drugi strani vidi predvsem v zmanjšanju nerazumne porabe. Ali bo potreben rebalans letošnjega proračuna, Mramor še ni želel napovedovati.

Ker lastniškega kapitala Mramor v Sloveniji ne vidi, vidi priložnosti v privatizaciji, ki se mora nadaljevati, a mora biti dobro vodena, upoštevati je treba tudi strateški premislek. Tudi brez spodbujanja neposrednih tujih naložb ne bo šlo, je prepričan. Glede organizacije dela pa je Mramor napovedal, da se bo takoj lotil vzpostavitve analitskega oddelka na finančnem ministrstvu.