Popis iz leta 2002 je pokazal, da živi v Sloveniji 50.000 muslimanov, pri čemer niso upoštevani gostujoči delavci iz BiH-a, Makedonije in Kosova, ki so večinoma muslimani. Število muslimanskih vernikov v Sloveniji po Grabusovih besedah ostaja v okviru te številke.

Položaj muslimanov v Sloveniji se sicer izboljšuje, posebej odkar je podpisan Sporazum o pravnem položaju muslimanske skupnosti v Sloveniji. V ospredju pozornosti islamske skupnosti je trenutno projekt džamije, ki bo imela 40 metrov visok minaret in bo "najlepša džamija v EU-ju, saj je tudi Ljubljana najlepše mesto na svetu", je dejal Grabnar.

Zbiranje sredstev za nakup zemljišča za džamijo se nadaljuje. Do zdaj so zbrali že milijon evrov, potrebujejo pa še 3,6 milijona.

Islam verjame, da vsak človek čuti potrebo po veri, Grabus pa je dejal, da spoštuje odločitev, ki jih v zvezi s tem sprejme posameznik. Prepričan je, da obstajajo številne teme, o katerih se lahko musliman pogovarja z neverujočimi.

Grabus meni, da je še vedno preveč nesporazumov v zvezi s položajem žensk v islamu. Poudaril je, da so ženske temeljne pravice dobile že pred 1.400 leti, ko jim je bilo dovoljeno samostojno razpolagati z imetjem. Ženske so vključene tudi v versko življenje, saj lahko poučujejo, res pa je, da podobno kot v katolištvu ne smejo voditi molitev. Na negativen prikaz položaja žensk v islamu po njegovem mnenju vplivajo plemenski pogoji v katerih živijo nekateri muslimanski narodi, kar vpliva na širjenje stereotipov.

Mufti Grabus je prepričan, da se vprašanje bosankega islamizma v Sloveniji preveč poudarja. "Slovenska islamska skupnost si prizadeva za artikulacijo islamskih idej, ki so odprte do drugih in omogočajo prakticiranje religije v sekularni družbi," je dejal Grabus.

Muslimani prav v tem času praznujejo bajram, tridnevno praznovanje po koncu ramazana, v času katerega izpolnjujejo tretjo od petih dolžnosti muslimana, post.

Aleksandra K. Kovač