Tokratni Odmevi so bili posvečeni tudi iskanju odgovorov na vprašanje, zakaj v Sloveniji pri zajezitvi epidemije stojimo na mestu. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Tokratni Odmevi so bili posvečeni tudi iskanju odgovorov na vprašanje, zakaj v Sloveniji pri zajezitvi epidemije stojimo na mestu. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Zdravniki in epidemiologi v iskanju odgovora na vprašanje, zakaj nam v Sloveniji ne uspe znižati števila okuženih, še naprej tavajo v temi. Zgovorna je bila tudi današnja izjava Roberta Carotte, koordinatorja za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje. "A sem lahko odkrit? Pojma nimam, pojma nimam," je priznal. Da določenih ukrepov preprosto ne znamo ovrednotiti in jih spoštovati, pa je razloge za neuspeh ukrepov včeraj poskušala pojasniti epidemiologinja Nuška Čakš Jager z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ob tem s prstom znova pokazala na odgovornost državljanov.

Muršič: Socialni vidik epidemije je vlada povsem prezrla

Na drugi strani je kulturni antropolog Rajko Muršič za Odmeve poudaril, da je "govoriti, da so ljudje krivi, ker so poredni, omalovažujoče". "Če ti vidijo, da ukrepi delujejo, se jih bodo držali, sicer pa ne. Ljudje, ki se čutijo nagovorjene, si rečejo, O. K., če je pa tako, pa se ne bom obnašal, kot zahtevajo," razmišlja profesor z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vlada je po njegovem mnenju ključno napako storila maja, ko je s preletom letal ljudem sporočila, da je epidemija premagana, jesenski odziv je bil zato predvidljiv, pravi sogovornik. "Zdaj bomo živeli z virusom, saj smo se že spomladi naučili, kako je, saj ni tako hudo," so po njegovem mnenju razmišljali ljudje.

Ampak jesenski val je butnil z vso silo, epidemiologi so posledično prenehali slediti stikom okuženih, sesul se je sistem karantenskih odločb. Januarja je NIJZ izdal manj kot 7200 potrdil o karanteni na domu, število na novo potrjenih okužb je bilo skoraj trikrat večje.

Socialni vidik je vlada popolnoma prezrla, je kritičen profesor Muršič, prepričan je, da če bi vlada za izolacije in karantene zagotovila stoodstotno ali celo nekoliko višje nadomestilo, bi epidemijo obvladali v nekaj tednih. "Bistveno bolje bi unovčili ta denar, ki so ga zdaj dobesedno zmetali skozi okno, na ta način, da bi poskrbeli za plačilo odsotnosti od dela tistim najranljivejšim skupinam delavstva, ki si ne morejo privoščiti bolniškega dopusta ali pa celo delodajalci sami zahtevajo njihovo prisotnost pri delu, ne glede na to, kaj se dogaja," še meni Muršič.

Zakaj je Slovenija tako visoko po obolelosti v mednarodnih primerjavah?

Ihan: Večina ukrepov ni bila epidemioloških, ampak je bolj šlo za usklajevanje interesov

Da je izvirni greh tega, zakaj pri zajezitvi epidemije nismo uspešni, v tem, da smo zelo zgodaj prenehali slediti stikom ljudi, pa meni imunolog in virolog Alojz Ihan. "Takrat, ko smo imeli 300 okužb na dan, so epidemiologi še s skrajnimi močmi obvladovali stike, in vedeti moramo, da imamo zelo malo epidemiologov, še manj pa takšnih, ki so to naučeni delati terensko. Od takrat naprej smo izgubljeni, od takrat naprej delamo hipoteze, ki niso dokazane, na te hipoteze se potem dela ukrepe, in, kar je še hujše, ukrepe se dela na političen način z nekim usklajevanjem interesnih skupin, kar nima zveze z epidemiologijo," je bil kritičen Ihan, ki meni, da to epidemijo v premajhni meri vodijo epidemiologi.

Tudi podatki o hospitalizacijah bolnikov s covidom-19 kažejo, da se razmere prav tako ne izboljšujejo. "Očitno nam v Sloveniji stikov med ljudmi ni uspelo preprečiti na dovolj učinkovit način, svoje pa najbrž doda tudi letni čas, ker se zadržujemo v prostorih, kjer je topel, suh zrak in premalo prezračevanja," pa meni strokovni direktor mariborskega UKC-ja Vojko Flis, ki je spregovoril tudi o izzivih bolnišnic zaradi povečevanja števila postelj za covidne bolnike. "Povečevanje števila postelj bo poseben izziv, ne samo tako imenovanih 'akutnih' postelj, dejavnik, ki nas bo omejeval, so postelje za intenzivno zdravljenje. V Mariboru smo jih z 20 povečali na 70, kar zahteva izredno veliko ljudi," je dejal in dodal, da jim primanjkuje ustrezno usposobljenih ljudi, na današnji dan imajo zaradi epidemije znova izpad 800 zdravstvenih delavcev.

Musek Lešnik: Upiranje ukrepom je postalo ene vrste poza upiranja proti vladi

Med razlogi za nastalo situacijo pa je psiholog Kristijan Musek Lešnik poudaril tudi dejstvo, da smo Slovenci izrazito uporniški in nagnjeni k upiranju avtoritetam, kar je "zelo verjetno posledica zgodovinske tradicije, da smo bili ves čas pod neko tujo oblastjo, da je bilo upiranje norma".

Po njegovem opažanju je v nekem trenutku v določenem delu javnosti upiranje ukrepom postalo kot ene vrste "poza upiranja proti vladi". To in dejstvo, da ukrepi sorazmerno trajajo že dolgo, pa sta pripeljala do tega, da "ljudje začnejo iskati stike, ker enostavno ne zdržijo več".

V takšni situaciji je mogoče ljudi voditi z represijo, za kar se je odločila Jugoslavija v času epidemije črnih koz in zelo na hitro cepila vso državo, ali pa graditi na zaupanju, je poudaril psiholog: "To pa se gradi tako, da bodisi ljudem poveš zelo jasno, da veš, kaj se dogaja in da jih boš pripeljal čez." V situaciji, ko še nimamo vseh odgovorov, ko epidemiološka stroka šele sproti spoznava ta virus, bi po besedah Muska Lešnika pomagalo to, da bi ljudem zelo iskreno povedali, da se "trudijo po najboljših možnih močeh" in da do hitrega spreminjanja ukrepov prihaja zato, ker "preprosto poskušamo najti najboljšo rešitev".

Musek Lešnik ocenjuje, da bodo ljudje "enostavno težko" preživeli še večje zaostritve ukrepov. "Tukaj bo treba s strani vlade komunicirati zelo odkrito, z enim resnim občutkom, da so ljudje siti tega in da je to velika žrtev, ki se jo pričakuje od njih, z vzpostavljanjem zaupanja, drugače ne gre," je še poudaril.

Obvestilo uredništva:

Med povzemanjem govorcev, ki so nastopili v oddaji Odmevi, 14. januarja, se je avtorici prispevka pripetila nenamerna napaka – med vnašanjem novice v program za objavo novinarskih člankov se povzetek izjav, ki se je nanašal na psihologa Kristijana Musek Lešnika, ni shranil v članek, česar pa v uredništvu nismo opazili. Kljub napaki, za katero se opravičujemo, je bil članku v skladu z redno prakso dodan video posnetek pogovora z gosti oddaje. Bralcem oz. gledalcem pa je bila tako dana možnost, da v celoti in temeljito prisluhnejo izjavam vsem gostov v oddaji, tudi gospoda Musek Lešnika.