Muslimani kurbanski bajram, velik praznik v islamskem koledarju, praznujejo od petka do ponedeljka. Foto: BoBo
Muslimani kurbanski bajram, velik praznik v islamskem koledarju, praznujejo od petka do ponedeljka. Foto: BoBo

Grabus, ki je izpostavil veliko dilemo muslimanov, kako živeti v sodobnem svetu. "Vrednote, ki smo jih sprejeli kot Evropejci in muslimani, moramo ohraniti," je poudaril.

V nagovoru je tudi dejal, da je čas kurban bajrama blagoslovljeno obdobje, ko razmišljamo o temeljnih vrednotah človeškega življenja. "Kurban/hadži bajram ima močno simboliko, ki nas spominja in opominja na človekovo minljivost in trajnost vrednot, na katerih so svoje življenje gradili priseljenci v Meko," je dejal Grabus.

"Čas, v katerem, živimo je poln marketinških poenostavljenih rešitev za srečo posameznika in za skupno srečo. Naš pogled na svet je pogosto zamegljen z iluzijami in lažnimi obljubami, da je materialna varnost popolnost človeškega življenja. Človek potrebuje duhovnost, ki krepi vero, religioznost, ki ni poduhovljena, pomirjajoča, spoznavna, ki človeka spodbuja k dobremu," je poudaril mufti.

"Religioznost, ki je teatralna, groba, osorna in domišljava, pelje k tragičnim posledicam. Danes smo priča tragi-komični zlorabi vere, ki je pravzaprav pogosto nasprotje prave religioznosti. Kot muslimani in verniki smo se dolžni odločneje postaviti po robu degradiranju naše vere na čiste formalnosti in biti odločni v boju zoper profaniziranje vere, ki vodi k izključenosti ali negativnim elementom spreminjanja religije. Hadž je bogoslužje, v katerem sodeluje na milijone ljudi, toda to je individualni napor, osebno doživetje in izpovedovanje vere," je povedal.

"Vrednote, ki smo jih sprejeli kot Evropejci in muslimani, moramo ohraniti, ker je to naša posebnost v okolju, v katerem živimo. Naša najpomembnejša naloga je delati na osebnem razvoju v veri, vzgajati lastno dušo (nefs), očistiti se slabih misli in dejanj, ostati odprt in radosten do sveta in življenja. Ne moremo in ne smemo prevzemati nase bremena, ki ga ne moremo nositi, ker Vzvišeni Bog ne obremenjuje človeka prek njegovih zmožnosti," je dodal.

Romanje v Meko
Muslimani kurbanski bajram, velik praznik v islamskem koledarju, praznujejo od petka do ponedeljka. Praznik je povezan z Alahovim poslancem, prerokom Abrahamom, kot mu pravijo muslimani, praočetom monoteističnih religij. Verniki ob prazniku opravijo dolžnost hadža, romanja v Meko. Gre za eno od praktičnih islamskih dolžnosti, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben vernik. Tako se je tudi 27 vernikov iz Slovenije letos odpravilo v Meko, kjer se zbirajo množice z vsega sveta.

Verniki, ki ostanejo doma, pa te dni preživljajo v bajramskem vzdušju. Takrat se posvetijo sebi in svojim bližnjim, iščejo medsebojno odpuščanje in se poskušajo izogniti slabim navadam ter izboljšati svoje duhovno stanje, so pred praznikom zapisali v skupnosti.

Bajramsko molitev v Sloveniji so organizirali tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.