Tretji krog pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem je v petek prinesel dogovor, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Foto: MMC RTV SLO
Tretji krog pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem je v petek prinesel dogovor, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Foto: MMC RTV SLO
Samuel Žbogar
Zunanji minister Samuel Žbogar bo v zvezi z dogovorom o dvojezičnih napisih v okviru obiska na Štajerskem dal tudi izjavo za medije v zvezi z dvojezičnimi tablami na Koroškem. Foto: EPA
O tablah mora svoje reči še manjšina

Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so še zapisali, da cenijo napore, ki so jih predstavniki slovenske manjšine, deželne vlade v Celovcu in zveznega kanclerja vložili v pogovore za uresničitev odločb avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih topografskih napisov in drugih odprtih manjšinskih vprašanj.

Kot država zaščitnica si bo Slovenija po navedbah MZZ-ja še naprej prizadevala za celovito uresničitev vseh zavez Avstrije po 7. členu Avstrijske državne pogodbe za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem.

Politične organizacije bodo morale sprejeti odločitev glede tabel
Politične organizacije koroških Slovencev bodo morale v prihodnjih tednih sprejeti odločitev o dogovoru glede krajevnih tabel. Medtem ko je privolitev v dogovor v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) vprašljiva, v Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) pričakujejo konkretna pojasnila o načrtovanih ukrepih.

Predsednik NSKS-ja Valentin Inzko je za avstrijski državni radio ORF napovedal, da dvomi, da bo ZNP potrdil ureditev s 17,5-odstotno klavzulo glede manjšinskega prebivalstva in okoli 150 do 160 naselij z dvojezičnimi oznakami. Inzko pričakuje možnost, da bi se občine lahko same odločile za dodatne dvojezične napise. Kot je še povedal, je bil zelo šokiran, ko je izvedel za 17,5-odstotno klavzulo.

Predsednik ZSO-ja je povedal, da je glede nadaljnjega odločanja "treba počakati, kakšne bodo konkretne številke glede krajev in vsebine paketa", organi ZSO-ja pa o tem ne bodo odločali prej kot v dveh tednih. Pogoj za privolitev ZSO-ja pa je sistemska rešitev za slovensko glasbeno šolo.

Podpredsednica SKS-ja Zalka Kuchling pa je sporočila, da se bodo v prihodnjih treh do štirih dneh predvidoma sešli v ožjem krogu. Sledil pa naj bi še širši sestanek članov organov SKS-ja, na katerem bodo sprejeli stališče organizacije glede dogovora o dvojezičnih krajevnih tablah.

Žekš: Manjšine morajo biti usklajene
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je povedal, da je kakršen koli dogovor, ki ga bo slovenska manjšina soglasno sprejela, za Slovenijo dober in ga bo tudi podprla. Je pa poudaril, da je nujno potrebno soglasje vseh treh krovnih organizacij, na kar pa bi lahko vplivala tudi Avstrija z boljšim definiranjem vzporednega svežnja o financiranju dejavnosti manjšine.

Glede neuradnih informacij na avstrijskem Koroškem, da so poleg skupnih pogajanj med predstavniki avstrijskih oblasti in slovenske manjšine potekala tudi ločena pogajanja z eno izmed krovnih organizacij koroških Slovencev, pa je Žekš dejal, da če so ta pogajanja res bila, to razume kot poskus razbijanja slovenske enotnosti. "Slovenski predstavniki ne bi smeli privoliti v to, če so želeli predstaviti skupna stališča," je poudaril.

Če se izkaže, da ni enotnosti med krovnimi organizacijami, Slovenija takega sporazuma po mnenju Žekša ne bo mogla podpreti. Treba bo nadaljevati pogajanja, da bi našli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri krovne organizacije. Žekš še upa, da bo Avstrija to razumela in storila vse za dober in trajen dogovor. "Če jim to ne bo uspelo, se bo problem prenesel na prihodnje generacije, kar se je že prevečkrat zgodilo," je še povedal.

Osnova za postavitev tabel popis iz leta 2001
Predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroške in slovenske manjšine so v tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem v petek v Celovcu dosegli dogovor, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva.

Osnova za postavitev tabel v krajih z najmanj 17,5 odstotka Slovencev naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001. Iz tega gre sklepati, da bo dvojezične table dobilo 150 do 160 krajev. Dogovor naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo ter dvojezične otroške vrtce.

O tablah mora svoje reči še manjšina