"Italija je izpostavila to, kar tudi mi izpostavljamo pri Hrvaški, torej tudi v Italiji ugotavljajo, da zajemajo veliko število migrantov, ki nezakonito prečkajo sosednje države, tudi Slovenijo," je povedal Hojs, ki je vesel, da sta se državi dogovorili, da v najkrajšem mogočem času na zahodni meji znova vzpostavijo mešane patrulje, ki bodo uporabljale tudi sodobne tehnologije in orodja, kot so letalniki.

Kje natančno bo nadzor potekal, se bodo organi obeh policij med seboj še dogovorili. Lamorgesejeva pa predvideva, da bo največ dejavnosti na območjih Vidma in Trsta, kjer zasledijo največ nezakonitih migrantov.

Hojs je izpostavil, da je namen mešanih patrulj predvsem v tem, da odkrijejo najbolj intenzivne tihotapce in preprečijo tihotapljenje prebežnikov s tovornjaki in drugimi prevoznimi sredstvi, to je v zadnjem času najpogostejše. Hojs verjame, da bo sodelovanje med obema policijama na meji prineslo takšne rezultate, da bo lahko za zgled tudi drugim državam v EU-ju.

Ministra sta spregovorila tudi o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. "V nekaterih pogledih imamo z italijansko stranjo nekoliko različne poglede, predvsem kar zadeva pakt o migracijah in azilu. Slovenija bi želela nekatere uredbe spraviti naprej, medtem ko nekatere države želijo ostati pri kompletnem paketu," je navedel Hojs.

Kljub temu meni, da jim bo s pomočjo vseh držav, tudi Italije, uspelo doseči dogovor vsaj o nekaterih delih, preden jim bo uspelo izpogajati celotni sveženj. Posebej je omenil uredbo o agenciji EU-ja za azil in uredbo o evropskem sistemu za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil.

"Slovenija je v tem pogledu zelo realistična in ne pričakuje, da bi bilo med našim predsedovanjem mogoče izpogajati celoten sveženj, ampak vsak korak, ki ga bomo naredili, bo pomemben," je poudaril.

Lamorgesejeva je dejala, da Italija ni edina država, ki nasprotuje sprejemanju pakta po koščkih, in si želi njegovo sprejetje v celotnem svežnju. Podobne interese imajo tudi druge države prvega vstopa prebežnikov v EU, kot so Ciper, Malta, Španija in Grčija. "Smo pa seveda pripravljeni sodelovati, imamo konstruktivni pristop," je poudarila.

Pomembna vloga Frontexa

Ministra sta se dotaknila tudi domnevnih nepravilnosti pri delovanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), na katero letijo očitki o nezakonitem vračanju prebežnikov.

Agenciji se po novem paktu o migracijah in azilu obeta več sredstev in kadrovskih okrepitev. Kot je poudarila Lamorgesejeva, ima Frontex pomembno vlogo in ga je treba podpirati.

Hojs pa je izpostavil, da upravni odbor Frontexa vodi slovenski predstavnik in da je tudi sam imel možnost vpogleda v poročila upravnega odbora, na podlagi katerih kategorično zavrača navedbe o nezakonitem vračanju več 10.000 prebežnikov.

"V konkretnih primerih, ki jih je upravni odbor Frontexa preiskoval na meji med Turčijo in Grčijo, se nobena ali večina od navedb, ki so jih posebej producirali časopisi leve politične orientacije ali pa nevladne organizacije, ni potrdila kot resnična," je dejal.