V primeru instituta odpoklica župana ne gre za isto materijo kot pri drugih zakonih, je v uvodu dejal Jani Möderndorfer iz SMC-ja, a so nekateri v razpravi vseeno opozorili, da so zadeve povezane. Uvedbi instituta odpoklica župana so tako nasprotovanje izrazili v Skupnosti občin Slovenije, v državnem svetu, ostro proti so bili tudi v SDS-u in Matjaž Han iz SD-ja. Odbor je vseeno predlagano novelo zakona ob predhodnem sprejemu nekaterih dopolnil tudi potrdil.

Župani bodo drugo, tretje leto mandata pod vsakodnevnim pritiskom, ko se bodo ukvarjali le z opravičevanjem svojih ravnanj, ne bodo pa sprejemali nepriljubljenih, a za občino včasih zelo nujnih ukrepov, je na mogoče posledice opozoril predstavnik državnega sveta Jernej Verbič. Z institutom odpoklica bi lahko zablokirali delovanje marsikatere občine, je prepričan tudi Tomaž Lisec iz SDS-a, saj lahko že sama sprožitev postopka, česar ni težko doseči, povzroči veliko škodo pri delovanju občine.

Zakaj takšnega predloga ni bilo pri predsedniku republike, ki je tudi neposredno izvoljen, je vprašala Anja Bah Žibert iz SDS-a in predlagano rešitev označila za nesorazmerno. "Bodimo fer, začnimo pri sebi, spremenimo volilni sistem v večinskega, dopustimo odpoklic poslancev," je dodala.

"Signal, da so vsi O. K., le župani so lumpi"
Jože Tanko iz SDS-a je bil mnenja, da bi morali prej urediti nekatere druge zadeve, povezane s funkcionarji. Zakaj ne bi raje predlagatelji prišli na dan s spremembo, da se v primeru, ko je ovaden funkcionar, postopki rešujejo prednostno, je predlagal in hkrati izpostavil primer ljubljanskega župana.

Ker so vsi drugi danes obravnavani zakoni padli, tudi tega ne bodo podprli, je v razpravi napovedal Han. S sprejetjem takšne rešitve "dajemo signal, da so v tej državi vsi O. K., le župani so lumpi", je menil in tudi na podlagi lastnih izkušenj, ki jih ima iz časa županovanja, opozoril na možnost zlorab instituta.

"Če župan dobro dela, se nima česa bati"
Tako Möderndorfer kot Dragan Matić iz SMC-ja sta nasprotno menila, da se volivci preveč podcenjujejo. Möderndorfer je dejal, da se s tem volivcem daje dodaten instrument, kar poznajo tudi v primerljivih državah.

Delati primerjavo med župani in predsednikom republike je po njegovih besedah nekorektno, saj ima predsednik republike v ustavi drugačen status in pristojnosti. "Če župan dobro dela, se nima česa bati," je poudarila Marjana Kotnik Poropat DeSUS-a. Podporo institutu odpoklica župana je izrazil tudi Matej T. Vatovec iz ZL-ja, ki pa je soglašal, da bi ga morali razširiti na preostale voljene funkcionarje, tudi na poslance.

Zavrnjen sveženj zakonov
Koalicijsko dopolnilo k volilni zakonodaji, po katerem se na volitvah ne bi smela potegovati oseba, ki je bila obsojena na več kot pol leta zaporne kazni, že na pristojnem odboru ni dobilo dovolj podpore.

Odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je nadaljeval na začetku oktobra začeto obravnavo zakonskih sprememb in takoj prešel h glasovanju o dopolnilih, a se je izkazalo, da ne koalicijski ne opozicijski predlogi nimajo zadostne, dvetretjinske podpore.

Dopolnilo koalicijskih strank (SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja) je predvidevalo, da pravice biti voljena ne bi imela oseba, ki je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta, in sicer v času prestajanja kazni, eno leto po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.

Temu so ostro nasprotovali v opozicijski stranki SDS - Vinko Gorenak in Branko Grims sta tako dejala, da so spremembe pisane na konkretnem primeru. Kot je dejal Gorenak, "gre za politično maščevanje slovenske politične levice prvaku SDS-a". Za dopolnilo je nato glasovalo 11, proti pa šest članov odbora, kar ni zadostovalo za njegovo sprejetje, saj je pri zakonu o volitvah v DZ zahtevana dvotretjinska večina.

Zavrnjen tudi "svojevrsten lustracijski amandma"
Odbor je predtem zavrnil tudi dopolnilo, ki so ga predlagali v SDS-u, kjer so želeli, da bi omejitev veljala tudi za tiste, ki so v času do volitev 8. aprila 1990 sodelovali s Službo državne varnosti, vojaško obveščevalno in vojaško varnostno službo nekdanjega JLA.

Jani Möderndorfer (SMC) je presodil, da gre za "svojevrsten lustracijski amandma", postavlja pa se mu tudi vprašanje glede ugotavljanja, ali je nekdo dejansko opravljal takšno delo. Gorenak se je odzval z besedami, da je seveda to neke vrste lustracijski člen, "a v drugih državah so s tem že zdavnaj opravili, slovenska politična levica pa še ni".

Spremembe očitno nimajo dovolj podpore
Po zavrnitvi dopolnila koalicije je Möderndorfer predlagal prekinitev seje odbora. Ugotovil je, da spremembe očitno nimajo zadostne podpore, v času do nadaljevanja pa naj bi glede na to uskladili druga dopolnila, s katerimi bi sicer uredili drugo materijo, vezano na dostopnost volišč za invalide, glasovanje po pošti in reprezentativnost mestnih občin.