Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je v MMC-jevi spletni klepetalnici večinoma odgovarjala na vprašanja uporabnikov glede izhodišč zakona o malem delu, s katerimi se ŠOS ne strinja, kar so v organizaciji pokazali tudi s "sežigom" teh izhodišč. Po besedah Šobove bodo svoja stališča, k pripravi katerih jih je pozvalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oblikovali v januarju.

Ta izhodišča se, kot je povedala Šobova, ne bodo nanašala le na študentsko delo, ampak na celostno problematiko študentov. "Najprej bomo povedali, kaj je treba urediti na celotnem področju socialnega stanja študentov, šele potem se bomo začeli pogovarjati o izhodiščih zakona o malem delu," je dejala Šobova in opozorila tudi na druge težave, s katerimi se srečujejo mladi med študijem.

Pomanjkanje štipendij in študentskih postelj
Po njenih besedah je slovenskim študentom na voljo premalo štipendij, zaradi česar bo ŠOS ministrstvu predlagal spremembo zakona o štipendiranju. Že dolgo pa je pereča težava tudi pomanjkanje postelj v študentskih domovih. "Trenutno imamo 5.500 študenstkih postelj premalo. Samo v Ljubljani ta trenutek izpolnjuje pogoje za vselitev v študentske domove 800 študentov, vendar še čakajo na vselitev. To pomeni katastrofo," opozarja Šobova in ob tem navede še potrebo po izboljšanju razmer na področju zaposlovanja mladih.

"Za ohranitev pravic smo pripravljeni iti do konca"
V ŠOS-u v omejevanje študentskega dela ne bodo privolili, se pa strinjajo, da so v določenih segmentih študentskega dela, kot ga poznamo zdaj, potrebne spremembe. Ob tem Šobova izpostavi odpravo študentskega dela na sistematiziranih delovnih mestih in uvedbo večjega nadzora države nad trgom študentskega dela. Po njenih besedah so študentje za ohranitev pravic pripravljeni "iti do konca". "Pri tem ne izključujemo referenduma, zasedbe prostorov, splošne državljanjske nepokorščine in seveda nekje vmes tudi demonstracij," je dejala Šobova, ki tako ne izključuje ponovitve "črne srede", ki se je zgodila v mandatu prejšnje vlade.

In kaj Šobova odgovarja tistim, ki menijo, da imajo pri trenutni ureditvi študentskega dela korist zlasti študenstki servisi in delodajalci, delavci - v tem primeru študentje - pa najmanj? "To so zelo subjektivne ocene, ki jih dajejo posamezniki, in nimajo nobene osnove v obliki konkretnih podatkov in raziskav. Verjemite, če študentje ne bi imeli kaj od dela, ne bi delali," je prepričana Šobova.

"Država naj poskrbi za mladim prijaznejši trg dela"
Na vprašanje, kako zagotoviti vzdržen sistem pri na eni strani vse glasnejši težnji po podaljševanju delovne dobe, na drugi pa vse poznejšem zaposlovanju mladih Šobova odgovornost pripisuje državi. "To je težava. Vlada bi morala poskrbeti za mladim prijaznejši trg dela. Država je tista, ki mora mladim po diplomi zagotoviti zaposlitev," pravi Šobova in poudari pomemebnost neke vrste karierne orientacije, ki bi ji morali biti izpostavljeni otroci skozi primarno, sekundarno in terciarno stopnjo socializacije. "Ko bodo združeni vsi ti segmenti, pa bo vtop na trg dela hitrejši, lažji in boljši," je prepričana Šobova.

Študentski krediti nakazujejo uvedbo šolnin?
V ŠOS-u pa niso naklonjeni tudi študenstkim kreditom, ki veljajo za neke vrste alternativo štipendijam oz. študentskemu delu. Po besedah Šobove ti nakazujejo uvedbo šolnin, katerim v organizaciji močno nasprotujejo. "Za zdaj menimo, da se je o kreditih nesmiselno pogovarjati, ker ti v podzavesti nekako nakazujejo uvedbo šolnin. Mi nasprotujemo vsakim šolninam, tudi prikritim. Tako smo opozorili tudi na visoke vpisnine na nekaterih fakultetah, ki znašajo tudi do 120 evrov, kar je nedopustno," je za MMC še pojasnila Šobova.