Za del osnovnošolcev in dijake ponovno poteka izobraževanje na daljavo. Foto: Shutterstock
Za del osnovnošolcev in dijake ponovno poteka izobraževanje na daljavo. Foto: Shutterstock

Med ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa je v veljavo stopil pouk na daljavo za učence od vključno 6. razreda in dijake. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, sledijo enotedenske počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.

V Šolskem centru Novo mesto, po številu dijakov največji srednješolski ustanovi v državi, ki jo to šolsko leto obiskuje skupaj nekaj več kot 3200 dijakov in še približno 800 študentov, so na drugi del šolanja na daljavo prešli pripravljeni. Večjih težav, razen pri socialno ogroženih ali otrocih iz družin z več šolajočimi otroki, ki potrebujejo več računalnikov, ne pričakujejo. Direktor centra Matej Forjan je povedal, da so se na morebitni jesenski prehod šolanja na daljavo začeli pripravljati že konec junija. Takrat so vsem strokovnim delavcem zagotovili prenosne računalnike, priskrbeli so 120 grafičnih zaslonov, kamere in vse drugo, potrebno za delo na daljavo.

Pouk prek aplikacije Microsoft Teams že poteka po urniku. V petek so dijakom razdelili 40 računalnikov, ta teden jih bodo dostavili še nekaterim. Za dijake iz najranljivejših skupin, ki doma nimajo spletne povezave, so zagotovili tudi spletne kartice. Vsem potrebam in morebitnim zagatam se bodo sproti prilagajali, je še dejal Forjan.

Sorodna novica Beović: Napovedi za naslednje tedne niso optimistične

Ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič je povedala, da so se veliko o pouku na daljavo naučili že spomladi. To znanje so poleti še nadgradili in nov prihod šolanja na daljavo pričakali pripravljeni. Pouk v obliki spletnih video konferenc tako za nekaj manj 650 dijakov poteka normalno in po urniku, je še dodala Lukšičeva.

Podobno je na Gimnaziji Celje – Center. "Na pouk na daljavo smo nedvomno bistveno bolje pripravljeni kot marca, čeprav je odločitev tako kot spomladi prišla nepričakovano," je povedal ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja. "V tem času smo poenotili komunikacijske kanale, pripravili izobraževanja in spletne vodnike za učitelje in dijake ter poskušali kolikor je mogoče veliko dijakov, ki doma nimajo potrebne tehnologije, opremiti s prenosnimi in tabličnimi računalniki ter spletnimi kamerami. Posebnih težav tako ni, si pa vsi neizmerno želimo, da se 2. novembra spet srečamo v šolskih klopeh," je dodal Deleja.

Čeprav so se učitelji in učenci usposobili za šolanje na daljavo, pa bo težave predstavljalo poučevanje praktičnega pouka, je opozorila ravnateljica Srednje gostinske in turistične šole Radovljica Marjana Potočnik. Kot je pojasnila, tega pouka ni mogoče izpeljati na daljavo in ga bo treba pozneje nadomestiti.

Šolanje na daljavo

Tehnične težave v spletnih učilnicah

Ne glede na veliko presenečenje, da so tako hitro prešle na izobraževanje na daljavo tudi osnovne šole, so se na Osnovni šoli Lava v Celju na osnovi preteklih izkušenj, ugotovljenih pomanjkljivosti prvega spopada z izobraževanjem na daljavo, uspeli bolj sistematično pripraviti na nov začetek, je povedala ravnateljica šole Marijana Kolenko. "Danes smo imeli vse pripravljeno, da ob 8.00 in 9.00 povabimo vse učence od 6. do 9. razreda na uvodne razredne ure preko videokonferenčnega okolja Zoom, da bodo tudi otroci motivirani, da ne bodo imeli odvečnih skrbi, kako bo potekalo delo, a smo žal doživeli izpad sistema," je pojasnila Kolenkova.

Tehnične težave Arnesove učilnice

Arnesovo izobraževalno okolje, ki ga slovenske šole uporabljajo pri pouku na daljavo, ima ob ponovnem začetku šolanja na daljavo nekaj težav. Kot so pojasnili na Arnesu, je bil zjutraj njihov sistem enotne prijave preobremenjen, a so težave v roku dveh ur odpravili. Še naprej pa upočasnjeno delujejo Arnes Učilnice, a so uspeli odkriti ozko grlo in ga odpravljajo. "Izboljšanje pričakujemo že tekom dneva. Ostale storitve delujejo brez težav," so pojasnili. Na vprašanje, koliko uporabnikov je njihova infrastruktura sposobna prenesti, so pojasnili, da je veliko odvisno od vrste storitev v uporabi in števila istočasnih uporabnikov. Kot so poudarili, to velja za vse ponudnike. V času epidemije je sicer Arnes dobil dodatna sredstva za izboljšanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Skupaj s svojimi rednimi sredstvi so jih vložili v razširitev osnovne infrastrukture, nadgradnjo storitev in za nadomeščanje opreme, ki so jo v času spomladanskega šolanja na daljavo dobili na posodo. Trenutno so v fazi intenzivnega vgrajevanja dodatne opreme. Ob tem so izpostavili, da veljajo tudi na trgu računalniške opreme zaostrene razmere in je oprema težje dobavljiv.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da Arnes prejema sredstva za delovanje njihove infrastrukture iz rednih letnih sredstev. Sredstva za letos še niso v celoti porabili, saj bo velika večina opreme iz teh sredstev dobavljena naslednji mesec. Poleg tega pa so še dodatna sredstva za nadgradnjo informacijske infrastrukture prejeli iz dveh projektov, ki se financirata iz EU sredstev.

Ocenila je tudi, da so se učitelji konec minulega tedna dobro opremili z dodatnimi znanji – s FIT aktivnimi metodami dela, ki otrokom omogočajo samostojno učenje in boljšo zapomnitev učne snovi, timsko so načrtovali vsebine in možne didaktične rešitve, pripravili ustrezno tehnologijo, a danes doživeli "streznitev".

"Po prvih poskusih dela preko spletnih učilnic namreč ugotavljamo, da imajo v nekaterih družinah še vedno podobne težave kot v prvem poskusu in da bo tudi tokrat trpelo delo na daljavo zaradi neustrezno pripravljenih pogojev za delo, s katerimi se srečujejo družine z več otroki, nekateri priseljenci ter otroci, ki potrebujejo individualno pomoč," je dejala ravnateljica.

Zaradi preobremenjenosti sistema so imeli danes težave pri izvedbi pouka na daljavo tudi v drugih šolah. Kot je pojasnila pomočnica ravnateljice Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Jana Komac, so imeli težave z dostopom do spletnih učilnic, kar je vznemirilo tudi starše, ki so v precejšnjem številu klicali šolo. Prepričana je, da bodo težave kmalu odpravljene. Kot začasno rešitev pa bodo učitelji učencem poslali elektronska sporočila, da si bodo lahko že vnaprej pripravili načrt dela.

V samih spletnih učilnicah je sicer za učence na voljo več vsebin. Nekateri učitelji so se denimo posneli pri razlagi snovi, kar si lahko učenci večkrat ogledajo. Na voljo so jim tudi različne povezave do dodatnih vsebin. Hkrati šola učencem pomaga z zagotavljanjem potrebne tehnične opreme za šolanje na daljavo. Za zdaj so v Bohinju med učence razdelili tri računalnike in tri tablice.

Dostop do računalnikov in izobraževanja za starše

Da so na pouk na daljavo v primerjavi s prvim valom epidemije mnogo bolje pripravljeni, je ocenila Irena Sivka Horvat, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Izola, kjer imajo od 6. do 9. razreda skupno 317 učencev. Med drugim so poenotili vstopne točke, tiste učence, ki tega še niso bili vešči, so naučili rokovanja s spletnimi učilnicami, staršem pa so dali tudi navodila za spremljanje otrok. Šolanje na daljavo so sicer organizirali na način, da starši ne bodo dodatno obremenjeni.

Sorodna novica Od polnoči prepoved prehajanja med regijami, od torka prepoved gibanja med 21. in 6. uro

Na spletnem orodju Zoom so poenotili tudi urnike prisotnosti, je dodala Sivka Horvatova: "Če ima otrok štiri ure matematike na teden, ima dve uri na Zoomu in takrat so otroci tudi prisotni." Ob tem so poskrbeli, da bodo imeli računalnike tudi tisti šolarji, ki jih še nimajo. To naj bi uredili še v tem tednu, sicer pa bodo učenci prvi teden lahko dostopali do spletnih učilnic tudi s pametnimi telefoni. Na OŠ Vojke Šmuc so sicer na predmetni stopnji našteli nekaj manj kot 40 otrok, ki nimajo računalnikov, vendar večinoma ne gre za to, da ne bi imeli računalnika v gospodinjstvu, pač pa za primere, ko so v eni družini npr. trije otroci, imajo pa na voljo dva računalnika.

Na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini so se prav tako pripravljali na možnosti, če bi prišlo do šolanja na daljavo. Kot je povedala ravnateljica Irena Kodele Krašna, so poleg izobraževanja za učitelje prav v tem tednu načrtovali tudi izobraževanje za starše, saj nekateri med njimi nimajo niti najbolj osnovnih računalniških znanj.

Eno izmed ajdovskih osnovnih šol sicer obiskuje 722 učencev, na daljavo pa se šola 291 učencev. Med njimi je bilo 29 takih, ki jim je šola posodila prenosne računalnike ali tablične računalnike, nekaj težav so imeli tudi s tistimi družinami, ki niso imele dostopa do spleta.

Ravnateljica OŠ Dobravlje Mirjam Kalin pa je povedala, da ima več njihovih učencev, ki se šolajo na daljavo, težave zaradi slabe pokritosti z omrežjem.

Šolanje na daljavo