Kdo bo zasedel stolček v predsedniški palači, bo znano jeseni. Foto: BoBo
Kdo bo zasedel stolček v predsedniški palači, bo znano jeseni. Foto: BoBo

Papež se je tako pridružil aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, slovenskemu veleposlaniku v Skopju Milanu Jazbecu, Milanu Robiču in Jožefu Jarhu, ki so svoje kandidature že napovedali. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se za položaj predsednika republike potegoval tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki naj bi svojo kandidaturo napovedal v prihodnjih dneh. Šarec je sicer med drugim postal znan kot imitator nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška.

Papež, ki se je rodil 5. avgusta 1993 v Novem mestu, pravi, da se je za kandidaturo odločil, ker opaža, da "Slovenija izgublja nasmeh, ki si ga je nadela ob osamosvojitvi pred 25 leti".

Novomeščan, ki je diplomiral na ljubljanski fakulteti za šport, magistrski študij pa nadaljuje na ekonomski fakulteti, se bo med drugim zavzemal za "poenotenje in ponovno združitev slovenskega naroda v homogeno celoto, krepitev pravih slovenskih družin, reformo vlade in revitalizacijo demokracije ter zmanjšanje negativnih podnebnih sprememb in negativnih industrijskih eksternalij".

Predsedniške volitve kot medijski eksperiment
Neznana politična imena, ki se podajajo v boj za predsedniški stolček, niso novost, so pa v nekaterih primerih kandidati predsedniške volitve izkoristili za lastno promocijo oziroma v umetniške ali eksperimentalne namene.

Tako je denimo leta 2007 kandidaturo napovedal Artur Štern, ki je pozneje razkril, da je bila njegova zgolj medijski eksperiment - v času zbiranja podpisov je namreč nastal dokumentarni film Gola resnica.

Z izmišljenim likom Ljubiše Preletačeviće Belega pa je na nedavnih predsedniških volitvah v Srbiji študentu Luki Maksimoviću uspelo zbrati skoraj deset odstotkov volilnih glasov, s čimer se je uvrstil na tretje mesto.