Vrh katoliške cerkve je prepričan, da nadškof ni poznal finančne dejavnosti nadškofije. Foto: BoBo Foto:
Vrh katoliške cerkve je prepričan, da nadškof ni poznal finančne dejavnosti nadškofije. Foto: BoBo Foto:
Andrej Naglič
Kramberger ni mogel poznati podrobnosti poslovanja, je prepričan Andrej Naglič iz Slovenske škofovske konference. Foto: MMC RTV SLO

V Slovenski škofovski konferenci so prepričani, da nadškof ni kazensko odgovoren, kar bo skušal dokazati na skorajšnjem začetku sojenj. "On ni strokovnjak za področje financ. Vsa podjetja so imela svoje poklicne uprave. Škofje in duhovniki so bili prisotni kot neke nadzorne osebe, kajti lastnik je bila posredno nadškofija, pa vendarle težko rečemo, da bi bila taka kazenska odgovornost lahko naprtena gospodu nadškofu," je povedal dr. Andrej Naglič.

Lahko nevednost nadškofa reši odgovornosti?
Nasprotno meni tožilstvo, ki nadškofa Franca Krambergerja obtožuje zlorabe položaja zaradi sodelovanja pri preprodaji svežnjev delnic družbe Mladinska knjiga Založba v letih 2003 in 2004. Te so od Krekove družbe preko nadškofije do končnih lastnikov Etola in NFD-ja Staneta Valanta pristale v enem dnevu, s posredovanjem je nadškofija zaslužila več kot milijon milijon evrov na račun prodajalcev in kupca, ki jim je zagotovila druge protiusluge. Obtožnica je postala pravnomočna 18. avgusta. "Datumi predobravnavnih rokov oziroma začetek sojenja še ni določen," so pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Celotno oddajo Tarča si lahko ogledate TUKAJ. O spornih poslih mariborske nadškofije so razpravljali v drugem delu oddaje (od 30:12 dalje).


Škofje po škandalih pristanejo "na mehkem"
Mariborski polom še naprej odmeva tudi v Vatikanu. "To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je največja luknja med vsemi primeri finančnih zlomov zadnjih let. Res pa je tudi, da so nekateri škofje - kot sta škofa iz Limburga in Ternija - potem ko so ustvarili finančne luknje, pristali na mehkem. Ta dva sta dobila precej dobre položaje v Vatikanu. V drugih primerih pa so škofe odstranili," je ravnanje papežev, ki so v mariborske posle vpletene škofe umaknili iz javnosti, v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem ocenil strokovnjak za Vatikan dnevnika Il Fatto Quotidiano Francesco Antonio Grana.

Najhujši finančni škandal v novejši zgodovini Cerkve
Tako škofovska konferenca kot poznavalci iz Rima pa so prepričani, da je denar iz nadškofijskih podjetij dokončno izgubljen, tako za državo kot vlagatelje. Cerkev ga nikakor ne bo vračala, pojasnjuje novinar Emiliano Fittipaldi, ki je prvi javno opozoril na luknjo v mariborskih financah. "To bi bil precedens. V prihodnje bi se nanj sklicevali vsi mali vlagatelji, ki bi menili, da jih je kakšna škofija ogoljufala in da lahko zahtevajo povračilo izgube od Rima. Tega pa nikoli ne bodo dopustili," zaključuje Fittipaldi, ki še danes ocenjuje, da hujših finančnih škandalov, kot je bil mariborski, v novejši zgodovini Cerkve sploh ni.

Po sledeh spornih poslov mariborske nadškofije
Po sledeh spornih poslov mariborske nadškofije