Nadzorni svet RTV SLO je zaskrbljen zaradi večletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja zavoda s porabo finančnih naložb. Foto: BoBo
Nadzorni svet RTV SLO je zaskrbljen zaradi večletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja zavoda s porabo finančnih naložb. Foto: BoBo

Donedavni prvi nadzornik Peter Grašek, ki je svet vodil lani, je kot ključno težavo zavoda poudaril nerazumno visoke stroške dela. Kritičen je bil do vodstva, ki po njegovi oceni ne obvladuje stroškov.

Grašek je poudaril, da je zato največji izziv za zagotovitev vzdržnega finančnega poslovanja RTVS ustavitev nezadržnega naraščanja stroškov dela tako redno zaposlenih kot zunanjih sodelavcev. Po njegovih besedah so leta 2016 stroški dela v strukturi vseh odhodkov predstavljali 58 odstotkov, lani 61, letos pa naj bi na podlagi finančnega načrta dosegli 63 odstotkov.

Nadzorni svet RTV SLO je zaskrbljen tudi zaradi večletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja zavoda s porabo finančnih naložb. Vrednost naložb konec novembra lani je bila nekaj več kot 18 milijonov evrov, kar bi po Graškovi napovedi ob predpostavki porabe 7,2 milijona evrov na leto, kot je predlog finančnega načrta za leto 2018, zadostovalo le do leta 2020.

Sanacijski ukrepi
Na RTV SLO ni težava zgolj število zaposlenih, ampak tudi njihova struktura, je opozoril Grašek. Dejal je, da vodstvo zavoda nerealno pričakuje povišanje RTV-prispevka. "Javna radiotelevizija bi se morala naučiti živeti z manj, ne z več," je bil kritičen. Po njegovih besedah bi moralo vodstvo finančne naložbe nameniti izključno za sanacijske ukrepe.

Generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc je dejal, da poročilo nadzornega sveta žal daje vtis, kot da je na radioteleviziji vse narobe. Opozoril je, da se finančne naložbe niso uporabile za pokrivanje izgub, ampak za izvedbo programov. Glede stroškov dela pa je spomnil, da je lansko reševanje problematike stalnih pogodbenih delavcev povečalo stroške za 2,4 milijona evrov.

Kadunc je tudi poudaril, da bo morala družba oz. država prepoznati težave, ki pestijo nacionalno RTV-hišo, in priskočiti na pomoč z višjim RTV-prispevkom ali npr. s sofinanciranjem manjšinskih programov. V nasprotnem primeru po njegovih besedah RTV Slovenija ne bo mogla ohraniti zdajšnjega obsega programov. Poudaril je še napore, ki jih vodstvo vlaga v racionalizacijo poslovanja.

"Strašljive razmere"
Predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić iz SMC-ja je Graškovo in Kadunčevo razlago komentiral z besedami, da je odbor slišal enake zadeve kot na seji aprila lani, le da tokrat "v še slabši obliki". Po njegovih besedah so razmere na javni radioteleviziji očitno "strašljive". Matićevi oceni so pritrdili tudi nekateri drugi člani odbora.

Sicer je odbor za kulturo sprejel tri sklepe, s katerimi je opozoril, da pomemben del usmeritev, ki jih je nadzorni svet naložil vodstvu RTVS v letu 2017 in so bile poudarjene na seji odbora aprila lani, ni bil realiziran. Odbor je zato predlagal nadzornikom, naj v okviru svojih pristojnosti od vodstva zavoda zahtevajo sprejetje ustreznih ukrepov za znižanje stroškov dela in za celovito uravnoteženje poslovanja.

Ukrepi vodstva RTV SLO na čelu s Kaduncem naj bi po pričakovanju odbora zagotovili "dolgoročno pozitivno poslovanje brez porabe finančnih naložb". Nadzorni svet bo odboru o tem poročal konec marca. Nadzornikom radiotelevizije je odbor tudi predlagal, naj mu v roku 15 dni posredujejo odobren finančni načrt zavoda za leto 2018.