Najbolj zadolžena je občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec lanskega decembra znašal 183 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Najbolj zadolžena je občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec lanskega decembra znašal 183 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Zemljevid občin
Skupni dolg občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je povečeval vse od krize v letu 2007. Foto: MMC RTV SLO
Evro denar
Če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev, vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak izmed 2149 občanov v povprečju zadolžen kar za 1762 evrov, vsi skupaj pa za 3,8 milijona evrov. Foto: Reuters

skupna zadolženost slovenskih občin več let povečevala, se je lani zmanjšala. Konec leta 2015 je bil skupni dolg 212 občin 865,3 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka manj kot leto prej.

Ob dobrih dveh milijonih prebivalcev to pomeni 419 evrov na vsakega, je razvidno iz poročila finančnega ministrstva. Obseg skupne zadolženosti občin v letu 2015 se ministrstvu ne zdi skrb vzbujajoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo naložbe, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta, gospodarsko dejavnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod," so zapisali v poročilu.

Lansko zmanjšanje zadolženosti občin na finančnem ministrstvu pojasnjujejo predvsem s tem, da so bile leta 2014 lokalne volitve, za takšna leta pa je porast zadolžitev značilna. Skupni dolg občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je sicer povečeval vse od krize v letu 2007.

Šalovci in Gornji Petrovci z blokiranim računom
Poleg občine Ankaran, ki je začela delovati 1. januarja 2015 in je novinka na seznamu, ob koncu lanskega decembra ni imelo nobene obveznosti iz zadolžitev le še 17 občin. Gre večinoma za manjše občine z nekaj tisoč prebivalci, še največja med njimi je Ivančna Gorica, kjer živi 16.000 ljudi.

Najbolj zadolžena je občina Ljubljana, in sicer je bil njen dolg konec lanskega decembra 183 milijonov evrov. S po približno 50 milijoni evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.

Drugačna pa je slika, če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Tu vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak izmed 2149 občanov v povprečju zadolžen kar za 1762 evrov, vsi skupaj pa za 3,8 milijona evrov. Občina, katere dolg na prebivalca se je lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, ima že od leta 2009 blokiran transakcijski račun in velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog.

Transakcijski račun ima po podatkih Ajpesa blokiran tudi občina Šalovci z nekaj več kot 1500 prebivalci. Njen dolg je bil konec lanskega decembra 1,3 milijona evrov.

Po višini dolga na prebivalca občini Gornji Petrovci sledi ena najmanjših slovenskih občin Kostel. V povprečju je vsak od njenih 671 prebivalcev zadolžen za 1160 evrov. Je pa ta številka zaradi prirasta manjša kot pred letom dni.

Kršitve pri nezakonitem zadolževanju
Po več kot 1000 evrov dolga na prebivalca imajo še občine Komenda, Litija in Solčava. Večina s prestrukturiranjem odhodkov občinskih proračunov razmere postopoma sanira, ugotavlja poročilo.

Občina Komenda je v letu 2008 nezakonito najela 5,6 milijonov evrov posojila pri pravni osebi zasebnega prava in s tem bistveno presegla zakonsko mejo zadolževanja. Vendar novo občinsko vodstvo stanje prizadevno sanira, ugotavlja finančno ministrstvo.

Stanje poskuša popraviti tudi občina Litija, ki je v letih 2010 in 2014 dala "prikrito" poroštvo 9,9 milijonov evrov gospodarski družbi v svoji lasti, kar je v nasprotju z zakonom. Lani je nedovoljeno poroštvo umaknila.

Solčava je med najbolj zadolženimi občinami po številu prebivalcev, ker v njej živi le 532 ljudi. Občini, ki je na dan 31. december 2015 izkazovala za nekaj več kot pol milijona dolga, več let ni uspelo odplačati posojil, ki so bili najeti kot kratkoročni. Vendar pa je v letu 2015 poplačala pretekle obveznosti in je v mejah zakonsko dovoljenega obsega zadolževanja.

V letu 2015 so na finančnem ministrstvu ugotovili nekaj novih kršitev nezakonitega zadolževanja. Občini Mozirje in Štore sta se brez soglasja ministrstva zadolževali pri pravnih osebah zasebnega prava, občina Slovenj Gradec pa kljub opozorilom ministrstva že več let krši zakon, ko brez pravne podlage daje posojila lokalnim javnim zavodom.