Pred komisijo je razprava o položaju Romov in deklaraciji o politiki do novih narodnih skupnosti. Foto: MMC RTV SLO
Pred komisijo je razprava o položaju Romov in deklaraciji o politiki do novih narodnih skupnosti. Foto: MMC RTV SLO
Miran Potrč
Potrč: "Deklaracija ni osnova za ustavno opredelitev narodov nekdanjega SFRJ-ja." Foto: MMC RTV SLO

Deklaracija o politiki do novih narodnih skupnosti se nanaša na narode z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Njen pobudnik je poslanec SD-ja Miran Potrč, z njo pa se Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji obetajo institucionalne možnosti za uveljavitev njihovih kolektivnih pravic.

Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji je izrazila zadovoljstvo nad širšo podporo resoluciji. Ker v zvezi s svojimi prizadevanji ne želijo deliti slovenske nacije, so se obrnili tudi na opozicijo in podporo našli pri SDS-u, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Komisija se je kot zainteresirano delovno telo z deklaracijo seznanila in jo poslala v obravnavo parlamentarnemu odboru za kulturo. Edini konkreten ukrep deklaracije je oblikovanje posvetovalnega delovnega telesa pri vladi za organizirano debato med vlado in skupnostmi, je dejal pobudnik.

Potrč: Deklaracija ni osnova za ustavno ureditev statusa narodov nekdanjega SFRJ-ja
Potrč je za MMC povedal, da deklaracija ni osnova za to, da bi se položaj narodov, ki jih deklaracija zajema, opredelil v Ustavi Republike Slovenije. "Ali se kdaj bo ali ne, je vprašanje za naslednje generacije poslancev. Mi smo se z njimi dogovorili, da se vprašanje ustavnega položaja ne odpira, ker nam enim in drugim zadošča, da imajo priložnost medsebojnega in organizirane komuniciranja z državo, ne da bi zahtevali kakršne koli politične pravice," pojasnjuje Potrč.

Zakaj do deklaracije ni prišlo prej?
Potrč meni, da je po osamosvojitvi vedno obstajala bojazen, da bi sprožitev tega vprašanja povzročila nesporazume o 'jugonostalgiji'. S tem vprašanjem se nikoli ni ukvarjalo dovolj veliko število poslancev.

"Slovenija je ob dvajsetletnici osamosvojitve postala zrela tudi za priznanje tega dejstva, da so k plebiscitu pripomogli tudi drugi narodi nekdanje Jugoslavije in da je postala politično zrela, da to prizna in opredeli v posebnem dokumentu brez bojazni, da bi to pomenil kakršen koli konflikt z madžarsko in italijansko manjšino, ki sta posebej ustavno priznani in tudi romsko skupnostjo, ki je prav tako ustavno priznana," je še dodal. Prepričan je, da bodo tudi v parlamentu skoraj soglasno podprli ta predlog in naredili velik korak k uveljavitvi človekovih pravic.

SDS napovedal podporo na vseh obravnavah
Glas za je napovedala tudi Eva Irgl iz poslanske skupine SDS-a z obrazložitvijo, da je treba vzpostaviti razmere za dostojanstveno ohranjanje narodne pripadnosti. Deklaraciji se tako obeta podpora zunaj uveljavljenih relacij koalicija-opozicija, neznana pa so še stališča drugih dveh opozicijskih strank. Majda Potrata (SD) je izpostavila zmedo pri poimenovanju t. i. novih manjšin, ki so po njeni interpretaciji protipomenka avtohtonih manjšin.