Kako in kdaj bo meja določena, še ni jasno. Foto: MMC RTV SLO
Kako in kdaj bo meja določena, še ni jasno. Foto: MMC RTV SLO
DZ
Pred poslanci bo kmalu pomembna odločitev. Foto: DZ
Rajko Pirnat
Če sporazuma ne bi sprejeli, bi to lahko zelo škodilo ugledu Slovenije, opozarja Pirnat. Foto: MMC RTV SLO
Miro Cerar
Tudi Miro Cerar meni, da navadna večina ne zadošča. Foto: Borut Krajnc
SLS
V SLS-u so odločeni, da sprejetje sporazuma preprečijo. Foto: MMC RTV SLO

V pravnem smislu za ratifikacijo mednarodne pogodbe, kakršen je arbitražni sporazum, zadošča navadna večina, pojasnjuje Pirnat, dekan pravne fakultete Univerze v Ljubljani. A iz odločitve ustavnega sodišča obenem po njegovih besedah izhaja možnost, da bi bilo treba na podlagi odločitve arbitražnega sodišča sprejeti zakon, ki bi bil v nasprotju s temeljno ustavno listino.

To pa pomeni, da je treba naprej dopolniti ustavo v dveh točkah, in sicer tako, da omogoča določanje meje tudi na tak način, ter da se ratifikacijski akt sprejme z dvetretjinsko večino. Zadnji del je po Pirnatovih besedah potreben iz praktičnih razlogov, saj bi bilo za ugled Slovenije, kot pravi, zelo slabo, če ne bi sprejela sporazuma; nevarnost, da bo razveljavljen, pa bi bila prav v primeru odločanja na referendumu velika.

"Poslanci naj sprejmejo odgovornost"
Zato sam zagovarja ratifikacijo sporazuma z dvetretjinsko večino. Pravne zaveze za to ni, je pa to pametnejša pot, meni Pirnat. Dvetretjinsko večino bi bilo morda težko doseči, a z nekoliko političnega sodelovanja bi morda šlo, če ne drugače, tudi s prikazovanjem posledic, še meni naš sogovornik in dodaja, da naj poslanci sprejmejo odgovornost, namesto da bi šli v referendumsko kampanjo z vsemi nizkimi udarci.

Že če zavrnemo sporazum, je to za nas neugodno, lahko pa bi se zgodilo celo, da bi na referendumu padla tudi ratifikacija pridružitvenega sporazuma Hrvaške z EU-jem. To pa bi pomenilo, da smo res v težavah, saj bi se odrekli sporazumevanju in mednarodnemu pravu ter izpadli, kot da hočemo trmasto izsiliti svoje stališče, opozarja Pirnat. Sem za to, da se doseže dogovor, pa četudi si v državnem zboru "še nekaj časa zvijajo roke", dodaja.

Poslanci se po njegovih besedah glede tega lahko pozanimajo tudi pri ustreznih mednarodnih organizacijah.

Vrsta večine: Zadnjo besedo imajo poslanci
In kako bo odločanje o večini potekalo? Pravna služba državnega zbora bo povprašana za mnenje, ne bo pa to mnenje, čeprav ima veliko težo, zavezujoče za poslance, je za MMC pojasnil Miro Cerar s Pravne fakultete. Poslanci se bodo odločili, da sledijo zakonodajni službi ali pa ne, zadnja beseda je njihova; čeprav ima mnenje visoko stopnjo strokovne avtoritete, poslanci presojajo avtonomno, kako razumejo ustavo in zakone, je povedal Cerar.

Aribtražnega sporazuma po veljavni ureditvi nikakor ni treba ratificirati z dvetretjinsko večino, je dodal. Meni pa, da bi pred ratifikacijo morali ustrezno dopolniti ustavno ureditev za možnost določanja meja na nov način. Kot državljan si obenem želi odločanja z dvetretjinsko večino, saj si želi enotnosti o tako pomembnem vprašanju, je povedal; bi pa bilo treba predhodno tako možnost predvideti v ustavi.

Ob taki stopnji poenotenosti nato verjetno tudi referendum ne bi bil potreben, meni Cerar, oziroma bi imel le dodaten legitimacijski značaj.

SLS: Uporabili bomo vsa zakonita sredstva, da se sporazum prepreči
O tem, kaj bodo storili, če bo sporazum ratificiran z navadno večino, smo povprašali tudi opozicijske stranke. Bodo odločitev sprejeli ali ji bodo skušali oporekati? Povsem točnega odgovora na naše vprašanje sicer nismo prejeli.

Iz SLS-a so tako sporočili, da je njihovo stališče ves čas jasno: odločanje mora biti z dvetretjinsko večino. "Po prepričanju SLS gre v tem primeru za mednarodno pogodbo, s katero Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, zato je odločanje z dvetretjinsko večino zahtevano tudi z Ustavo RS-a," pravijo.

Zato pričakujejo, da bodo pristojne službe in organi mnenje ustavnega sodišča kritično preštudirali in upoštevali tudi strokovne argumente pravnih strokovnjakov, ki opozarjajo na nujnost dvetretjinskega odločanja in na nevarnost, da bi bil rezultat arbitražnega sporazuma lahko neustaven. "SLS bo uporabila vsa zakonita sredstva, da za Slovenijo škodljivi arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji prepreči, in da Slovenija ostane pomorska država," dodajajo.

Tudi SDS vztraja pri dvetretjinski večini
"Predsedniki sedmih parlamentarnih strank so se na petkovem sestanku dogovorili, da bodo o arbitražnem sporazumu odločali državljani na referendumu. Na njem si bomo prizadevali za zavrnitev arbitražnega sporazuma," odgovarjajo iz poslanske skupine SDS-a, kjer menijo, da je za ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina, saj je to zelo pomemben akt oziroma sporazum, katerega sprejem za Slovenijo pomeni izgubo statusa pomorske države oziroma izgubo stika z odprtim morjem.

"Opozarjamo tudi na neustavno stanje, ki lahko nastopi po arbitraži. Obe državi bosta namreč zavezani spoštovati arbitražni sporazum, toda sprememba meje bi bila v nasprotju s slovensko ustavo," dodajajo.

Odgovor poslanske skupine SNS še pričakujemo.