Ker epidemiologi vsem ne izdajajo več odločb o karanteni, so se  zaposleni znašli v negotovosti. Foto: BoBo
Ker epidemiologi vsem ne izdajajo več odločb o karanteni, so se zaposleni znašli v negotovosti. Foto: BoBo

Potem ko je epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pretekli teden sporočila, da zaradi preobremenjenosti ob skokoviti rasti okužb z novim koronavirusom ne bo več iskala visokotveganih stikov posameznega okuženega in izdajala predlogov karanten, je breme obveščanja stikov zdaj na okuženem. Omenjen nov režim pa prinaša tudi spremembe za delodajalce in delojemalce ter vnaša negotovost glede pravil, ki jih je vlada predvidela za zaposlene, ki morajo v karanteno oz. preventivno izolacijo.

Nadomestila plače v petem protikoronskem zakonu

Peti protikoronski zakon, ki ga je državni zbor sprejel pretekli teden, a še ni začel veljati, za zaposlene podaljšuje ukrep 100-odstotnega nadomestila plače v primeru in za čas odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Po novem je mogoče uveljavljati tudi nadomestilo v vrednosti 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas v primeru odsotnosti z dela zaradi karantene otroka do vključno 5. razreda osnovne šole. Zakon vsebuje tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v znesku 250 evrov.

Ministrstvo: Držite se navodil NIJZ-ja

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da trenutno še potekajo pogovori z deležniki, da bi v najkrajšem mogočem času razrešili dileme glede vprašanja dela in nadomestila za te stike.

Prvič v zgodovini Slovenije omejitev gibanja med 21.00 in 6.00

Vsem, ki so bili v stiku z okuženo osebo, predlagajo, da se do začetka veljave protikoronskega zakona držijo navodil NIJZ-ja, o tem takoj obvestijo delodajalca in se nato v dogovoru z delodajalcem in odgovornim zdravnikom specialistom medicine dela, prometa in športa dogovorijo za ustrezno ureditev njihovega statusa (odsotnost, delo na domu ali kak drug način zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter omejevanja širjenja okužbe).

Ob tem še poudarjajo, da je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Na drugi strani so spomnili tudi na obveznost delodajalca, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev pri delu.

Epidemiologi preobremenjeni; prioritetno bodo iskali stike zgolj nekaterih skupin okuženih

Delodajalci bodo lahko zahtevali povračilo nadomestila

Kot so zagotovili, bo lahko delodajalec z vlogo pri zavodu za zaposlovanje od države zahteval povračilo nadomestila za čas karantene, niso pa pojasnili, kaj zgoraj omenjena odločitev epidemiologov NIJZ-ja pomeni za uveljavljanje te pravice.

Zapisali pa so, da je naloga delodajalca, da v primeru potrebe po odsotnosti delavca z dela določi in utemelji pravno podlago odsotnosti delavca na način, da upošteva in presodi okoliščine konkretnega primera ter veljavno delovno zakonodajo.

Partnerica, ki je zbolela, je od epidemiologa dobila navodila, da moram tudi jaz ostati v 10-dnevni karanteni. Tudi delodajalec mi je svetoval, naj ostanem doma. Problem je v tem, da ni več karantenskih odločb, delodajalec pa od mene zahteva vsaj neko potrdilo, da sem v karanteni. V mojem primeru mi bodo zdaj vzeli dopust, ker ministrstvo ne more vzpostaviti sistema, prek katerega bi lahko pridobil odločbo o karanteni.

Gledalec za Televizijo Slovenija o tem, kako bo zaradi tveganega stika ob svoj dopust

OZS: Nesprejemljivo, da nosimo stroške nadomestila plače v primeru zdravih delavcev, ki so bili v visokotveganem stiku

Na težave zaradi neodrejanja karanten opozarjajo tudi delodajalci. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovili zahtevo, da se karantene vendarle odredijo in s tem tudi finančno razbremenijo delodajalce.

Pri tem opozarjajo na primere, ko mora delodajalec nositi celotno nadomestilo plače, ker je nekomu odredil preventivno izolacijo. "OZS zato od pristojnega ministrstva pričakuje, da družinskim članom in preostalim visokotveganim stikom odredi karanteno, da bodo delodajalci za čas odrejene karantene upravičeni do povračila izplačanega nadomestila plače in da ljudje ne bodo hodili prosto naokoli," poudarja predsednik zbornice Branko Meh.

Po mnenju OZS-ja je nesprejemljivo, da delodajalec nosi stroške nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela pri zdravih delavcih, ki so bili v visokotveganem stiku. Obenem pa je po njihovem prepričanju nesprejemljivo tudi to, da mora delodajalec odločati o tem, ali naj ta delavec pride na delo ali ne, saj za to niti ni strokovno usposobljen.

Posebna zmeda nastala tudi v šolah

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Foto: Zajem zaslona
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Foto: Zajem zaslona

Delodajalci so trenutno torej brez dokumenta, ki bi bil podlaga za vračilo nadomestila za plače, če delavec zaradi stika z okuženo osebo ne more priti na delo. "Mislim, da sploh ni izvedljivo, da delamo to na lepe oči. Kar pomeni, da bodo delodajalci prišli v nepopisno slab položaj, zakon se ne bo mogel izvajati in niti ne bo refundacij prek zavoda za zaposlovanje," je za Televizijo Slovenija povedal predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer.

Delodajalci se bojijo tudi, da bi brez potrebnih dokazil delavci lahko to možnost odsotnosti zlorabljali. Posebna zmeda pa je nastala tudi v šolah. "Za začetek je vprašljiv pravni status ljudi, ki ostanejo doma, če niso zboleli. Ker karantene ni več, dopusta jim ne moremo odobriti, ker se praviloma porabi v času počitnic," pa je za Televizijo Slovenija opozoril predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan.

Težave zaradi karantenskih odločb