Andrej Jurič. Foto: BoBo/Borut Živulović
Andrej Jurič. Foto: BoBo/Borut Živulović

Andrej Jurič, ki ga je vlada za v. d. generalnega direktorja policije imenovala 30. junija 2020, na tem mestu pa je bil sedem mesecev, je pred preiskovalno komisijo DZ-ja o domnevni politizaciji policije kot priča prvič stopil novembra lani. Člani komisije so se takrat med drugim osredotočili na vprašanja o imenovanju nekdanjih vodilnih kadrov v policiji ter preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada v posebne delovne skupine.

Sorodna novica Andrej Jurič kaznovan zaradi oviranja dela preiskovalne komisije DZ-ja

Delovno skupino za migracije kot eno izmed njih je v času svojega vodenja policije ustanovil Jurič, ki pa na zaslišanju ni želel razkriti, s katerimi sodelavci se je posvetoval pri sestavi skupine. Pri tem odgovoru je vztrajal tudi po večkratnih pozivih članov preiskovalne komisije, da je na vprašanja dolžan odgovarjati. Člani preiskovalne komisije so zato sklenili, da Juriča finančno kaznujejo, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je potrdilo globo v vrednosti 245 evrov.

Kot pa je povedal na tokratnem zaslišanju, so z ministrstva za notranje zadeve na policijo dobili dokument, po katerem je bilo treba imenovati člane delovne skupine za migracije. Sam se je odločil za imenovanje ljudi, za katere je predvideval, da imajo vse kompetence za delo v tej skupini, je dodal. V skupino so bili denimo imenovani nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) David Antolovič in dva kriminalista NPU-ja.

Jurič zavrnil očitke, da je šlo za kazensko skupino za ljudi, "ki so preveč vedeli"

"Celo serijo ljudi ste poslali na neke naloge, pri katerih še danes ne vejo, kaj naj počnejo," je bila kritična članica preiskovalne komisije Nataša Sukič iz Levice. A je Jurič pri tem opomnil, da niso zapustili svojega delovnega mesta. Zavrnil je tudi njen očitek, da gre za nekakšno kazensko skupino ljudi, "ki so preveč vedeli". V povezavi z razpisom za direktorja NPU-ja, objavljenim še pred njegovim prevzemom nalog v. d. generalnega direktorja policije, v času njegovega mandata pa so ga ustavili in za v. d. direktorice imenovali Petro Grah Lazar, je opravil razgovor s prijavljenim na razpis Igorjem Lambergerjem. Prav tako je opravil razgovor s prijavljenim Boštjanom Lindavom, potem ko se je ta vrnil z dopusta, je zatrdil.

Na razpis, objavljen junija 2020, se je prijavil tudi Edvard Ermenc, je spomnila Sukič. Vendar pa Jurič ni vedel za tretjega kandidata. "Iz kadrovske službe sem dobil dokument, na katerem sta bila le dva kandidata, ne pa trije," je zatrdil. Glede imenovanja Grah Lazar na čelo NPU-ja pa je že 5. novembra lani povedal, da ni nihče vplival nanj. Po njegovih tedanjih pojasnilih se je za razrešitev Lambergerja odločil, ker ga ni dobro poznal in si je sam želel izbirati sodelavce. Na vprašanje, s čim ga je prepričala ravno Grah Lazar, pa je odvrnil, da "dober glas seže v deveto vas" in da za vodenje NPU-ja bolj potrebuje menedžerske kot preiskovalne izkušnje.