Minister Žbogar je prepričan, da bo spremenjeni zakon še bolj izključil politiko iz diplomacije. Foto: MMC RTV SLO
Minister Žbogar je prepričan, da bo spremenjeni zakon še bolj izključil politiko iz diplomacije. Foto: MMC RTV SLO

Za je glasovalo 56, proti pa 21 poslancev. V skladu z novelo zakona, bo veleposlanikov, ki ne prihajajo iz vrst poklicnih diplomatov, lahko do deset odstotkov vseh. Vendar pa je to, kot poudarja zunanji minister Samuel Žbogar, zgolj možnost, ne pa nuja.

Parlamentarni odbor za zunanje zadeve naj bi po neuradnih informacijah opravil zaslišanje Draga Mirošiča za prvega letečega veleposlanika Slovenije, sicer v Libiji, in ga tudi potrdil. Uradni odlok o imenovanju Mirošiča mora izdati še predsednik države Danilo Türk.

V sindikatu slovenskih diplomatov so prepričani, da bi morali biti veleposlaniki izključno karierni diplomati, tako kot tudi v vojski ne more biti general nekdo, ki prej ni bil vojak, zaradi česar zakona ne podpirajo. Pri tem jih podpira tudi opozicija, ki je v prejšnjem mandatu dosegla zaprtost sistema, s čimer so takrat želeli preprečiti vmešavanje politike v diplomacijo in imenovanje veleposlanikov po politični liniji.

"Zakon bo še dodatno izključil politiko"
Koalicija pa je, nasprotno, prepričana, da bo zakon še dodatno izključil politiko iz postopka. Kot poudarja Žbogar, je varovalka tudi to, da bo moral imeti tudi kandidat za veleposlanika, ki ne bi prišel iz vrst kariernih diplomatov, veliko - kar 14 let - delovnih izkušenj v zunanji politiki oz. mednarodnih odnosih.

V odboru DZ-ja za zunanje zadeve je bilo sicer na prvotni predlog sprejetih več amandmajev, a večinoma tehnične narave, za večjo jasnost besedila. Vlada se je s predlaganimi amandmaji strinjala, predlogi opozicije pa niso bili podprti.

SDS vložil štiri amandmaje, ki pa najverjetneje ne bodo podprti
Med razpravo v DZ-ju so se mnenja najbolj razlikovala glede tega, ali sistem imenovanja veleposlanikov odpreti tudi na nepoklicne diplomate. Branko Grims (SDS) je opozoril, da se sistem imenovanja veleposlanikov znova odpira in to dve leti za tem, ko so ga na predlog tedanje opozicije, sedanje vladajoče koalicije, praktično s soglasjem zaprli, vmes pa se ni zgodilo nič takšnega, da bi morali sistem spreminjati, je dejal Grims. SDS je k noveli zakona vložila štiri amandmaje, ki pa najverjetneje ne bodo podprti, saj se je koalicija že izrekla proti njim.

V stranki so med drugim predlagali tudi, da bi z zakonom natančneje določili pristojnosti predsednika republike pri imenovanju veleposlanikov. Grims meni, da bi moralo biti imenovanje veleposlanikov izključno v pristojnosti vlade, predsednik pa bi moral imenovanje podpisati in izdajati poverilna pisma. Koalicijski poslanci so odvračali, da predsednik postavlja in imenuje veleposlanike po ustavi, kar pomeni, da sodeluje v postopku.

Pred poslanci tudi novela zakona o prekrških
Poslanci obravnavajo tudi predlog novele zakona o prekrških, ki med drugim predvideva enoten postopek zaradi kršitev cestno prometnih predpisov, v katerih je mogoče izreči sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zdaj namreč velja, da lahko voznikom začetnikom prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečejo po hitrem postopku, kar pa želi vlada izenačiti s postopki, ki veljajo za tiste, ki niso začetniki.

Z novelo zakona o prekrških pa je uvedena tudi možnost, da se za največ 24 ur pridrži storilca prekrška, kadar obstaja nevarnost, da bo ta uničil dokaze o prekršku.