Blažu Žganjarju, ki je tudi inštruktor A-kategorije, smo najprej zastavili vprašanje, ki se je porajalo konec prejšnjega tedna, ko je na slovenskih cestah ugasnilo življenje voznika enoslednega motornega vozila. Kaj je največkrat vzrok za nesreče motoristov? Kot je pojasnil učitelj varne vožnje, so glavni vzroki za hude nesreče predvsem neizkušenost, nepazljivost in nepredvidevanje vseh udeležencev v prometu: »Lahko pride do napake motorista ali voznika osebnega avtomobila. Razlika je v tem, da je pri avtomobilu napaka navadno kaznovana z nekaj zvite pločevine, pri motoristu pa je vsaka napaka lahko zelo usodna.«

»Problem je tudi to, da je motorizem hobi«
Problem, značilen za Slovenijo, je po njegovih besedah to, da je motorizem konjiček, zabava. »Motorja se zaradi podnebnih razmer ne uporablja celo leto, in ko se motoristi spomladi pojavimo, so nas že malo pozabili. Poleg tega je silhueta motorista ozka, zato se ga v prometu hitro spregleda,« je pojasnil svojo misel. Dodal je, da so lahko za motoriste nevarne tudi druge okoliščine, kot so pesek na cesti, ki ostane od zimske službe, hladen asfalt, neprimeren tlak v pnevmatikah, iztrošene pnevmatike ipd.

Na vprašanje, kdaj so razmere za motorista najnevarnejše, je Žganjar sicer odgovoril, da je »najbolj nevarno od trenutka, ko se usedemo na motor«. »Že če samo nepravilno speljemo ali se ustavimo, se lahko prevrnemo. Se pravi, pri motorju je treba biti ves čas izredno skoncentriran, v glavi moraš imeti vedno oranžno lučko, ki utripa, govori, da tudi če si na prednosti cesti, če voziš čez zeleno luč, to ne pomeni, da si lahko brezskrben, ampak je treba predvidevati, da te lahko nekdo izsili, da tudi, če bo nekdo zapeljal čez rdečo luč, lahko na koncu potegneš kratko in ti ne bo nič pomagalo, da nisi bil kriv.«

»Če imajo preveč energije, naj je ne izživljajo na cestah«
Žganjarja smo poprosili za nekaj nasvetov motoristom pred začetkom sezone. V tem kontekstu je poudaril pomen ustrezne opreme; opozoril voznike, naj pred odhodom na ceste pregledajo motorje; naj vozijo strpno in se ne izživljajo, saj s tem ogrožajo tudi druge udeležence v prometu. Če imajo preveč energije, naj je ne sproščajo na cestah, je dodal.

Poleg tega motoristom svetuje še, da dopolnjujejo svoje znanje, in sicer tako, da se udeležujejo treningov varne vožnje, po vsakem začetku sezone odidejo na kakšno parkirišče, malo zavirajo, krožijo, poskušajo z izogibanjem ovir ipd.: »Vsa ta znanja so dovolj dobra šele, ko pridejo v podzavest in v kritičnih situacijah izhajajo iz podzavesti. Ker samo to, da nekaj vemo, ni dovolj. Naše reakcije so namreč v takšnih trenutkih prepočasne. Se pravi – dovolj hitre so samo takrat, kadar pridejo iz podzavesti.«

»Slovenski motorist je naiven, manjka mu predvidevanja«
Pri tem je MMC-jev sogovornik poudaril, da motoristom manjka predvsem predvidevanja: »Znanje, ki ga ponujamo na delavnicah, je super stvar. Vendar pa ti vse znanje, ki ga pridobiš, in dobra vožnja, če ne znaš predvidevati in se izogibati nevarnim situacijam, ne pomagajo. /…/ Ni dovolj, da se udeležiš samo treninga varne vožnje, ampak je treba te stvari tudi vaditi.«

In kaj je po mnenju inštruktorja A-kategorije največja pomanjkljivost slovenskega motorista? »Slovenski motorist je zelo naiven. Po cesti se pelje, kot da se mu ne more nič zgoditi. Se pravi, gre za to predvidevanje, da se mu lahko nekaj zgodi. Mislim, da je to največji problem. Zaradi pomanjkanja športnih površin za športno vožnjo motorja se marsikdo izživlja tudi na cesti – s tem ogroža sebe in druge.« S tem je opozoril na novo pomanjkljivost, s katero se spoprijema Slovenija. Ta namreč še nima dirkališča.

»Kultura vožnje slovenskih motoristov ni slaba«
A glede kulture vožnje slovenskih motoristov pesimizem ni potreben, je prepričan. V očeh širše javnosti je motorist sicer slabo zapisan, pravi in pojasnjuje, da realna situacija še zdaleč ni tako kritična. Po njegovih besedah gre le za nekaj posameznikov, ki mečejo slabo luč na celo populacijo, kot se to dogaja tudi v drugih skupinah v prometu. »Sicer pa lahko rečem, da so slovenski motoristi precej ozaveščeni, kar se tiče opreme in tudi drugega, tako da mislim, da stanje ni tako slabo,« je sklenil.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si