Ministrica za delo meni, da bo ukinitev dodatka povečala aktivacijo na trgu dela prejemnikov denarne socialne pomoči. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ministrica za delo meni, da bo ukinitev dodatka povečala aktivacijo na trgu dela prejemnikov denarne socialne pomoči. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je ob tem dejala, da denarna socialna pomoč ostaja v enaki višini. Za razmejitev denarne socialne pomoči in minimalne plače vlada predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, saj z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost po besedah ministrice ni več ustrezno umeščen institut denarne socialne pomoči.

Dodatek za delovno aktivnost sicer predstavlja dodatek k denarni socialni pomoči, ki ga prejemajo delovno aktivni prejemniki pomoči. Dodatek po zdaj veljavni ureditvi lahko znaša 51, 102 ali 200 evrov, odvisno od cenzusa družine in delovnih ur, ki jih prejemnik socialne pomoči opravi.

Sorodna novica Nevladniki: Z ukinitvijo dodatka bo prostovoljstvo "privilegij bogatih"

Ministrica je ob tem spomnila, da je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet kot dodatek k denarni socialni pomoči v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila tudi denarna socialna pomoč zelo nizka in je znašala 230 evrov. Denarna socialna pomoč danes znaša 392,75 evra, skupaj z dodatkom za delovno aktivnost pa dosega že skoraj 600 evrov oz. 89 odstotkov minimalne plače, je izpostavila ministrica. "Posledice te anomalije sistema so, da denarna socialna pomoč danes ostaja redni dodatek delovno aktivne populacije, in to v času, ko nam na trgu primanjkuje delovne sile. To se odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do denarne socialne pomoči," je dodala. Po njenih besedah se je od aprila lani do aprila letos število upravičencev povečalo za okoli 14.500.

Vlada želi s predlagano spremembo odpraviti še eno anomalijo. "V obstoječi ureditvi se prejemniki denarne socialne pomoči in dodatka za delovno aktivnost ne želijo vključevati v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katere namen je prav opolnomočenje posameznika za lažjo vključitev na trg dela," je dejala. Eden izmed ključnih razlogov je po besedah ministrice tudi ta, da se jim z vključitvijo v ta program denarna socialna pomoč zniža. "Po novem denarna socialna pomoč zaradi prejemka iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja ne bo zmanjševala denarne socialne pomoči, kar je ključno za hitrejšo aktivacijo dolgotrajno brezposelnih," je dejala.

Vlada bo predlog v DZ poslala za obravnavo po skrajšanem postopku. Predlog pa je že pred časom naletel na odpor nevladnikov, ki se pri svojem delu zanašajo tudi na pomoč prostovoljcev. Kot smo že pred časom poročali, nevladnike skrbi, da bo s to potezo prostovoljstvo postalo "privilegij bogatih oziroma preskrbljenih". Razmejevanje denarne socialne pomoči in minimalne plače na tak način pa je, kot je pred časom dejal predstavnik društva Kralji Ulice Bojan Kuljanac, zgolj ustvarjanje lažnega občutka manjše revščine pri zaposlenih z minimalno plačo.