V SMC-ju menijo, da je 10. junij datum, ki bo omogočal nemoteno in pravočasno izvedbo vseh volilnih opravil po prvomajskih praznikih. Prav tako bo po volitvah dovolj časa, da se do konca junija konstituira nov sklic državnega zbora, je po sestanku vodij poslanskih skupin s predsednikom Borutom Pahorjem o mogočem roku za izvedbo parlamentarnih volitev dejala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer. Po njenih besedah gre za datum, ki bo še omogočal najvišjo mogočo volilno udeležbo.

Isti datum za izvedbo volitev je Pahorju predlagal tudi vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Po njegovih besedah je ta datum optimalen, saj ni prvi mogoč, hkrati pa z volitvami ne bodo preveč odlašali. Enako meni vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat, ki je prav tako predlagal, naj predsednik razpiše volitve za 10. junij. To se Horvatu zdi najbolj optimalen datum, da bi lahko izpeljali predvolilno kampanjo, novo vlado pa bi lahko dobili takoj po poletnih počitnicah.

K 10. juniju naj bi se nagibal tudi Pahor
Z omenjenim datumom se tako strinjajo tudi v koalicijskem SD-ju, je pojasnil vodja te poslanske skupine Matjaž Han in dodal, da se k razpisu volitev za 10. junij nagiba tudi Pahor. Da bi bil 10. junij primeren datum za izvedbo volitev, menijo tudi v Levici, kot pravi Luka Mesec (Levica), pa se s tem strinja tudi Pahor.

V DeSUS-u pa so po besedah vodje poslancev te stranke Franca Jurše sprva menili, da bi bilo volitve smotrno razpisati na prvi mogoči termin, in sicer 3. junij. Kot je dejal, neuradna volilna kampanja že poteka, zato bi bilo mandat smiselno čim prej končati. Ker pa so drugi vodje poslanskih skupin predlagali 10. junij, tudi sam s tem nima težav, je dodal Jurša.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek se zavzema, da bi bile volitve čim prej, "da ne pride do škodljivih kadrovanj in sklepanja škodljivih pogodb". Omenjeni datum se zdi sprejemljiv tudi poslancema narodnih skupnosti Robertu Battelliju in Laszlu Gönczu.

Mandat poslancem poteče 1. avgusta
Mandat aktualnemu sklicu DZ-ja sicer poteče 1. avgusta, volitve pa lahko potekajo najprej dva meseca in najpozneje petnajst dni prej. Že nekaj časa se kot najverjetnejša možnost datuma volitev omenja eno izmed prvih treh nedelj v juniju.

Slovenija je na parlamentarne volitve dolžna povabiti mednarodne opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, vlada pa se je na današnji seji seznanila z informacijo o vabilu. Organizacija bo sicer v Slovenijo najprej poslala strokovnjake, ki bodo ugotovili, na kakšen način bodo opazovali volitve oziroma odločili, da opazovanje ni potrebno. Ta skupina bo v državo prispela 13. marca, je razvidno iz gradiva po današnji seji vlade.

Posveti glede novega bančnega guvernerja
Posvetovanja pri predsedniku Pahorju so namenjena tudi predvidenim kandidacijskim postopkom. Predsednik republike bo, kot kaže, kmalu sprožiti tudi postopek za imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije, saj naj bi še ta mesec članice EU-ja aktualnega guvernerja Boštjana Jazbeca potrdile za člana enotnega odbora za reševanje bank v okviru bančne unije.

Tako Tanko kot Horvat sta predsedniku republike predlagala, naj odločitev o guvernerju prestavi na čas po volitvah. Tanku se namreč ne zdi primerno, da bi DZ o takšnem predlogu odločal na izredni seji nekaj dni pred volitvami. Tudi Hanu se zdi "higienično", da bi imel novega guvernerja možnost izbirati naslednji sklic DZ-ja. Takšno mnenje očitno deli tudi Pahor, saj naj bi bil po besedah Luke Mesca kandidat za guvernerja predlagan po volitvah. To je potrdil tudi Jurša, saj Pahor po njegovih besedah meni, da bi bilo kandidata smiselno predlagati tedaj, ko bo znana nova sestava DZ-ja.

Vodja poslancev SDS-a pa je poleg tega Pahorju predlagal, naj ne nadaljuje postopkov imenovanja desetih novih veleposlanikov, a je hkrati kot težavo omenil, da so postopki na vladi že stekli in je Pahor že dal predhodno soglasje za predloge novih veleposlanikov.