Vsi letošnji nagrajenci so opozorili, da okolje v Sloveniji postaja za novinarje vedno bolj nevarno. Foto: BoBo

Letošnji medijski festival Naprej/Forward se je nocoj v ljubljanskem Centru slovanskih kultur France Prešeren končal s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel novinar Dela Boris Šuligoj: "Zanj novinarstvo ni poklic, za novinarstvo živi že več kot 40 let," je zapisala porota za podelitev nagrad.

Šuligojev razkošni arzenal
Šuligoj se je z novinarstvom začel spogledovati že kot gimnazijec, bil je dopisnik za Mladino, Delo, Primorske novice in Anteno. Pisal je o lokalni politiki, vpletanju politike v gospodarstvo, biologiji, italijanski manjšini, odnosih v obmejnem prostoru, ribištvu in ribiški predelovalni industriji ter ladjedelništvu.

Z vseh navedenih tematskih področij je v Delu objavil množico komentarjev in analitičnih člankov, je stalni pisec na komentatorski strani, v Sobotni prilogi ter ima ponedeljkovo kolumno na mnenjskih straneh. Po oceni porote je Šuligoj s svojim razkošnim arzenalom znanj in produktivnostjo vzor številnim novinarskim kolegom.

MMC-jevi nagrajenki za projekt Izza zidov Ana Svenšek in Maja Kač. Foto: MMC RTV SLO

Novinarskega poslanstva ni mogoče jemati preprosto
Šuligoj je v izjavi za STA pozval k razmisleku o težavah in prihodnosti slovenskega novinarstva. Pri tem je opozoril, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah. "Sprašujem se, ali je pravilno, da je ta del novinarstva podvržen logiki trga, da ga obravnavajo kot dobičkonosno dejavnost. Novinarstvo je poslanstvo, ni posel," je poudaril.

Po njegovih besedah velja novinarstvo razumeti predvsem kot vrsto kulturne, vzgojne ali raziskovalne dejavnosti: "Vse te dejavnosti pa gradijo narodno identiteto. Če bomo časopise v celoti prepustili trgu, se lahko zgodi, da jih bomo likvidirali. S tem bi izgubili enega od temeljev naše identitete in sposobnosti razvoja."

"Ali si lahko slovenska družba na tej stopnji razvoja dovoli, da bi ukinila Delo, Dnevnik in Večer. Prepričan sem, da ne," je dejal Šuligoj. Dodal je, da novinarstva in njegovega poslanstva ni mogoče jemati tako preprosto, kot bi si nekateri želeli: "Novinarstvo namreč ne more biti v funkciji denarja, kapitala, ideologije ali posamičnih interesov."

Izstopajoči in izjemni dosežki
Nagrade čuvaj/watchdog za izstopajoče novinarske dosežke pa so letos prejeli Adrijan Bakič (Televizija Slovenija), Ranka Ivelja (Dnevnik) ter projekt prvega programa Radia Slovenija Delaj in molči avtoric Darje Pograjc, Andreje Gradišar, Nataše Rašl in Ane Skrt.

Za izjemne dosežke v novinarski fotografiji so nagradili Blaža Samca (Delo) za posamično fotografijo in Luko Cjuho (Dnevnik) za reportažo.

Debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, so šle v roke Žana Dolajša (Televizija Slovenija), Lucijana Zalokarja (Delo) in Klare Širovnik (Večer), ki je svojo novinarsko pot začela pri nas na MMC-ju.

"Najbolj grozeči so zidovi v glavah"
Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek so si prislužili Toti list, Večer in MMC-jev projekt Izza zidov 1989-2019 avtoric Ane Svenšek in Maje Kač, pohvalo s področja novinarske fotografije pa Jaka Gasar (Dnevnik).

"Na MMC-ju se s takšnimi tematskimi portali trudimo prostor nameniti tudi temam, ki v hitrem tempu news portala lahko izostanejo. Pogosto uporabljamo stavek, da je zgodovina učiteljica življenja, a če je ne poznamo, se od nje ne moremo ničesar naučiti. Zidove, ki so jih nekoč z golimi rokami rušili, zdaj - žal - spet postavljajo drugje. Še bolj grozeči pa so tisti, ki nastajajo v glavah. In njihov gradnik je populizem. Zato se nam zdi ohranjanje Spomina na to, kako so se takšne zgodbe v preteklosti že odvile, nujno. Upava, da smo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije uspeli to uresničiti," sta ob tem dejali Ana Svenšek in Maja Kač.

Veliko odličnosti v slovenskem medijskem prostoru
Porota je letos v predpisanem roku prejela devet predlogov za nagrade za dosežke mladih novinarjev in 38 predlogov za nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Za nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejela šest predlogov. Med predlaganimi novinarji je bilo precej takih, ki niso člani Društva novinarjev Slovenije (DNS).

"Številni predlogi za novinarske nagrade utrjujejo spodbudno prepričanje, da je v slovenskem medijskem prostoru veliko odličnih novinarjev in projektov," je v poročilu poudarila porota. Po njeni oceni vrsta slovenskih novinarjev svoje delo opravlja odgovorno, profesionalno in etično.

Predavanja, razprave, delavnice
Letošnji festival Naprej/Forward, ki se je v organizaciji DNS-ja začel v četrtek, je bil že osmi po vrsti. Enako kot v preteklih letih je prinesel izbrane primere iz globalne medijske prakse, najnovejše trende in nova znanja, ki jih slovenski mediji potrebujejo, da bi javnosti ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Program je ponudil predavanja, razprave, pogovore in delavnice.

Z izbiro nabora tem se DNS odziva na aktualno dogajanje v domačem medijskem prostoru. Zadnje mesece je v središču zanimanja priprava novele zakona o medijih. Zainteresirana javnost pričakuje, da bo ministrstvo za kulturo z njo vendarle nagovorilo težave, ki vse bolj pestijo slovenske medije in novinarje.