Fakultete lahko spremenijo pogoje za napredovanje v višji letnik, v večini primerov bodo zmanjšale število kreditnih točk, ki jih morajo z izpiti zbrati študentje. Posamezne fakultete bodo določile komisijo, ki bo presojala o vsaki prošnji za napredovanje posebej. Foto: BoBo
Fakultete lahko spremenijo pogoje za napredovanje v višji letnik, v večini primerov bodo zmanjšale število kreditnih točk, ki jih morajo z izpiti zbrati študentje. Posamezne fakultete bodo določile komisijo, ki bo presojala o vsaki prošnji za napredovanje posebej. Foto: BoBo
Izkušnja študentke

"V poletnem semestru, ko smo študirali na daljavo, se je izkazalo, da za kakovosten študij niso pomembna samo predavanja, temveč je pomembno vse tisto, kar je pri tej obliki študija izginilo. Leto prej sem pavzirala in zdaj imam nove sošolce, ki mi jih ni uspelo spoznati. Ni bilo druženj ob kavi, kjer prihaja do izmenjave informacij, zapiskov, nasvetov. Ker ljudi nikoli ne vidiš, posledično z njimi tudi skoraj nikoli ne govoriš. Študij v prostorih fakultete mi je mnogo ljubši, predvsem zato, ker omogoča spoznavanje ljudi, druženje in boljše kroženje informacij." Eva Štrafela

Študentje in profesorji bodo v predavalnicah nosili maske in ohranjali razdaljo 1,5 metra. "Do študentov in njihovega obnašanja bomo v nekaterih primerih tudi bolj strogi, česar na univerzah nismo navajeni," napoveduje Aleš Oven z Univerze na Primorskem.

Zaradi obvezne razdalje bo v predavalnicah več kot trikrat manj prostora, zato bo treba študente razdeliti v manjše skupine, razlaga dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Roman Kuhar. "Profesorji bodo predavali po dogovorjenem urniku v predavalnicah, kjer bo lahko prisotnih del študentov, ki bodo upoštevali varnostno razdaljo in vsa druga preventivna priporočila, del študentov pa bo predavanja lahko spremljal na daljavo prek videopovezave," pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič.

Na Univerzi v Mariboru so posebno pozornost namenili brucem, ki bodo imeli uvodna predavanja v živo, saj se, kot navaja Alenka Ribič, sicer ne bi uspešno vključili v pedagoški proces.

Več kot 60 odstotkov študentov, ki so izpolnili anketo Študentske organizacije Slovenije, je zatrdilo, da porabijo pri študiju na daljavo v primerjavi s študijem v živo več časa. Foto: BoBo
Več kot 60 odstotkov študentov, ki so izpolnili anketo Študentske organizacije Slovenije, je zatrdilo, da porabijo pri študiju na daljavo v primerjavi s študijem v živo več časa. Foto: BoBo

Študentje kritični

"To je nepredstavljivo!" nove smernice komentira predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran in dodaja: "Če osnovna in srednja šola potekata v živo, nas nič ne bo prepričalo v to, da bi moral študij potekati na daljavo." Velike predavalnice lahko po njegovem mnenju kljub preventivnim ukrepom sprejmejo dovolj študentov, študijske ure pa lahko potekajo čez celoten dan.

Kaj bo s študenti? Države tehtajo med možnostjo izobraževanja in skrbjo za zdravje.

"Opozarjamo, da študij na daljavo prinaša slabšo kakovost študija, kar smo videli v prejšnjem semestru. Po našem mnenju je prioriteta študij v živo, kadar koli je to mogoče," je prepričan Peran.

Študente skrbi, da bodo imeli preveč dela, sprašujejo pa se tudi, ali bo študij na daljavo še vedno kakovosten in ali bo mogoče komunicirati s profesorji, kažejo ankete študentov, ki jih izvajajo že od marca.

Nekateri profesorji so nevešči uporabe digitalnih orodij, drugi se študentom med epidemijo niso oglasili z nobenim sporočilom, nekateri so jim poslali le seznam literature in zapisali "se vidimo na izpitu", Peran strne slabe izkušnje mladih.

Po mnenju večine študentov je bilo izobraževanje med pandemijo manj kakovostno, kaže raziskava Mladinskega sveta Slovenije, ki je vključila 700 ljudi. "Najbolj so pogrešali stik s kolegi, sošolci, občutili so veliko več stresa," pojasnjuje predsednica Anja Fortuna.

Na Univerzi v Novi Gorici se bo denimo vsak študent odločil, ali bo pri posameznem predmetu sodeloval v predavalnici ali od doma, vsa predavanja pa bo mogoče poslušati izključno prek spleta. Foto: Reuters
Na Univerzi v Novi Gorici se bo denimo vsak študent odločil, ali bo pri posameznem predmetu sodeloval v predavalnici ali od doma, vsa predavanja pa bo mogoče poslušati izključno prek spleta. Foto: Reuters
Praksa kar prek spleta

Vaje in študijske prakse bodo v novem študijskem letu praviloma prestavljene ali bodo potekale v manjših skupinah, čeprav se je spomladi dogajalo, da so jih nekateri izvajali tudi prek spleta. Študenti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem so nastope, ki sicer potekajo v živo pred razredi učencev, izvedli prek spleta: "Praksa za te študente je bila "fiktivna", kar pomeni, da so prakso sicer izvedli, a od doma, z izmišljenimi razredi, učenci in situacijami. Seveda je bila izvedba prakse na tak način v tako kratkem času edina možna rešitev, žal pa so študentje s tem letos izgubili edini zares praktičen del študija," razlaga študent Matija Jenko.

Drage najemnine, študij pa na daljavo

"Če visokošolski zavod pričakuje, da bo študent na fakulteto prišel le trikrat na mesec, je ključnega pomena, da to dovolj hitro sporoči, da študentje ne bi plačevali visokih najemnin in stroškov, potem pa se vozili domov," opozarja Klemen Peran in dodaja, da bi po njegovem mnenju morali imeti prednost pri vstopu v predavalnice študentje s posebnimi potrebami in tisti, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij ter nimajo dostopa do digitalne tehnologije.

"Večina študentov je seveda po hitrem postopku začela prekinjati najemniške pogodbe, saj si nismo mogli privoščiti plačevanja praznih sob," se spomladanske uvedbe študija na daljavo spominja Nejc Pustovrh, ki študira na Obali.

"Študentje so morali med zadnjim valom na vrat na nos ven iz študentskih domov, zato zdaj pričakujemo, da bodo institucije ukrepe izdale pravočasno in da bodo ti življenjski," opozarja predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc in dodaja: "V prvem valu korone so imeli mladi veliko težav, saj nimajo vsi doma dobrih pogojev za delo, nekateri živijo s starši ali starimi starši, nimajo na voljo opreme, zato niso mogli opraviti vseh obveznosti."

Univerzo na Primorskem so zgolj razkužila in druga zaščitna sredstva, kot so pleksistekla, stala 70 tisoč evrov, Univerza v Ljubljani bo za novo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo odštela okrog pol milijona evrov. Foto: Reuters
Univerzo na Primorskem so zgolj razkužila in druga zaščitna sredstva, kot so pleksistekla, stala 70 tisoč evrov, Univerza v Ljubljani bo za novo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo odštela okrog pol milijona evrov. Foto: Reuters

V študentski dom samo z masko

V 29 študentskih domov s 7500 ležišči pod okriljem Študentskega doma Ljubljana lahko vstopajo le zdrave osebe, razlaga Igor Brlek in dodaja: "Zagotavljati morajo medosebno razdaljo, v skupnih prostorih je obvezna uporaba mask, obvezno pa je tudi razkuževanje rok." Preživljanje karantene v prostorih študentskih domov prepovedujejo.

Na Visokošolskem sindikatu Slovenije pričakujejo, da bo sredstva za tehnične pripomočke, ki jih potrebujejo za izvedbo predavanj deloma v živo, deloma prek spleta, prispevala država. Foto: Reuters
Na Visokošolskem sindikatu Slovenije pričakujejo, da bo sredstva za tehnične pripomočke, ki jih potrebujejo za izvedbo predavanj deloma v živo, deloma prek spleta, prispevala država. Foto: Reuters

Univerze naštele tudi za pol milijona več stroškov, država še ni pomagala

"Predavanj z mikrofonom in še z masko si ne predstavljamo. Tudi kar zadeva tehnične pripomočke, pričakujemo, da jih bo univerzam enako kot šolam financirala država, in to ne glede na to, kako "bogata" je kakšna fakulteta," pravi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.

Že spomladi se je izkazalo, da imajo neustrezno in zastarelo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, so pojasnili na Univerzi v Mariboru, kjer opozarjajo, da ukrepi proti širjenju novega koronavirusa prinašajo nove stroške za zaščitna sredstva, razkužila ter dodatne zaposlene. Poleg tega jih skrbi zagotavljanje nastanitev v primerih obvezne karantene za tuje študente, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu.

Na Univerzi v Ljubljani ocenjujejo, da bodo samo za avdiovizualno opremo odšteli približno pol milijona evrov, pri tem pa pričakujejo pomoč Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Univerzo na Primorskem so zgolj razkužila in druga zaščitna sredstva, kot so pleksistekla, stala 70 tisoč evrov. Če bo treba ljudem na območju fakultete meriti temperaturo, predvidevajo dodatnih 30 tisoč evrov stroškov. Pri nakupu informacijske opreme univerze niso bile deležne državne pomoči.

Študente skrbi, da bodo imeli preveč dela, sprašujejo pa se tudi, ali bo študij na daljavo še vedno kakovosten in ali bo mogoče komunicirati s profesorji, kažejo ankete študentov, ki jih na Študentski organizaciji Slovenije izvajajo že od marca. Foto: Reuters
Študente skrbi, da bodo imeli preveč dela, sprašujejo pa se tudi, ali bo študij na daljavo še vedno kakovosten in ali bo mogoče komunicirati s profesorji, kažejo ankete študentov, ki jih na Študentski organizaciji Slovenije izvajajo že od marca. Foto: Reuters