NSIOS (predseduje mu Boris Šuštaršič) se zaveda, da bo zbiranje podpisov težavno, a pravi, da invalidi niso prvič v takšnem položaju. Foto: BoBo
NSIOS (predseduje mu Boris Šuštaršič) se zaveda, da bo zbiranje podpisov težavno, a pravi, da invalidi niso prvič v takšnem položaju. Foto: BoBo

Gre za Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija, ki zmanjšuje število članov sveta fundacije Fiho (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij) s 30 na 23 članov, poleg tega pa člani sveta ne bi bili več tudi funkcionarji invalidskih in humanitarnih organizacij.

Ne bo lahko, a nismo prvič v tem položaju
Novelo zakona podpirajo humanitarne organizacije in štiri invalidske organizacije, medtem ko ji NSIOS (Nacionalni svet invalidskih organizacij) nasprotuje. V NSIOS-u se sicer zavedajo, da zbiranje 40 tisoč podpisov v 35 dneh ne bo enostavno, a dodajajo, da niso prvič v takšnem položaju. Dodali so, da ob "uvajanju elitizma in strankokracije v civilno družbo" nimajo druge izbire kot uporabo vseh pravnih sredstev.

Če bo pobuda vložena v skladu z zakonodajo, mora predsednik DZ-ja Ljubo Germič o tem v sedmih dneh obvestiti pristojno ministrstvo in določiti roka za zbiranje potrebnih 40 tisoč podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma.

Juri: Štiri milijone za referendum, naperjen zoper pravno državo?
Predlog novele zakona je v DZ vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares), ki je prepričan, da si v NSIOS-u referenduma želijo zaradi zaščite lastnih interesov. Ob tem dodaja, da je začuden zaradi "poskusa zlorabe referendumskega inštituta" in ogorčen nad tem, da bi nekdo želel zapraviti okoli štiri milijone evrov javnih sredstev za referendum, ki je "naperjen zoper pravno državo in zoper načelo preprečevanja korupcije".

Tudi Andreja Črnak Meglič iz SD-ja meni, da pri referendumu ne gre za interese invalidov, ampak za ohranitev privilegiranega položaja invalidske elite. Ob tem je opozorila, da so se vrstile pritožbe na nepreglednost in neurejenost delovanja sveta Fiha, a so dozdajšnje vlade pred tem mižale. V vlogi nadzornika, prejemnika in delivca sredstev lahko namreč nastopajo ljudje v eni in isti osebi, je pojasnila poslanka. Namen referendumske zahteve je tako po njenih besedah ohranjanje zdajšnjih razmerij moči.