Okroglo mizo z naslovom Temelji pravne države so pripravili državni zbor, vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje na pobudo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Po njegovih besedah gre namreč za eno temeljnih vprašanj naše demokratične ureditve. Vprašal se je, ali "vsi mi, ki dnevno govorimo o pravni državi, vemo, o čem govorimo" in ali imajo enake poglede na to vprašanje.

Ko se pod vprašaj postavi podobno razumevanje načel pravne države, mora namreč tista veja oblasti, ki se čuti prizadeta, odreagirati, je dejal Florjančič. In to se je po njegovih besedah v zadnjih letih dogajalo, saj se je sodna veja oblasti v nekaterih primerih čutila prizadeto v smislu krnjenja njene temeljne pristojnosti.

Po besedah predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza pa po skoraj 30 letih novega pravnega sistema včasih še vedno ne razumemo samih temeljev delovanja pravne države in načela delitve oblasti. Knez je spregovoril tudi o spoštovanju odločb ustavnega sodišča. Dejstvo, da trenutno neizvršenih ostaja še deset odločb ustavnega sodišča, je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, pri čemer se Knez boji, da se bo to nadaljevalo. Nespoštovanje odločb po njegovih besedah ne kaže le na nemoč ustavnega sodišča, ampak kaže tudi na odnos do celotnega pravnega reda.

Država mora zagotoviti pogoje za učinkovito in pravično pravosodje, je na okrogli mizi poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Omenila je predlog ustavnih sprememb, s katerim bi imenovanje sodnikov umaknili iz državnega zbora, ter pripravo novega zakona o sodiščih ter zakonov o sodniški službi in državnem tožilstvu.

Ob razpravi o delovanju pravne države se je ob zadnjem dogajanju glede odpisa dolga družbi Electa Holding v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića v okviru poenostavljene prisilne poravnave odprlo tudi vprašanje o enakosti pred zakonom.

"Sodstvo je vedno tisto, ki na koncu požre rezultate delovanja drugih vej oblasti," je v povezavi s tem dejal Florjančič. Po njegovih besedah namreč ne gre za vprašanje enakosti, če sodišče le izvršuje zakon, ne more pa ga interpretirati mimo temeljne vsebine. Opozoril je na odgovornost zakonodajalca, ki zakonov ne sme sprejemati zato, "da jih bomo čez leto, dve spremenili, ko bomo na konkretnem primeru ugotovili, da nekaj ne funkcionira". Ministrica za pravosodje je ob tem zatrdila, da so oblikovane posebne implementacijske skupine za posamezne sklope zakonov, ki spremljajo izvajanje zakonov v praksi in predlagajo morebitne spremembe. Pri tem pa je glavno vodilo enakost pred zakonom, je dodala.

Današnja okrogla miza je bila po besedah predsednika DZ-ja Dejana Židana prva iz ciklusa strateških družbeno pomembnih razprav v DZ-ju. Še letos načrtujejo podnebno razpravo, v prihodnjem letu pa se bodo v DZ-ju pogovarjali še o položaju kulture v digitaliziranem svetu, nacionalnem vprašanju v moderni državi ter položaju Slovenije v EU-ju.