Temeljni novosti sta ukinitev volilnih okrajev in uvedba absolutnega prednostnega glasu, je za Radio Slovenija poročala Nika Benedik. Čeprav bi volivci po novem sistemu dejansko odločali o imenih, v glavnini opozicije zakona ne podpirajo, kar pa hkrati pomeni, da je vnaprej obsojen na neuspeh. Potrebuje namreč najmanj 60 glasov podpore.
Brez okrajev in z 11 kandidati
Z novo ureditvijo bi ostalo zgolj osem aktualnih enot, v vsaki pa bi nastopila stranka ali lista s po 11 kandidati. Po novem bi volivci glasovali tako, da bi pred imenom in priimkom kandidata ali kandidatke obkrožili številko in mu oz. ji tako nedvoumno oddali svoj glas. V parlament bi tako prišli le tisti, ki bi s posameznih list dobili največ absolutnih prednostnih glasov volivk in volivcev, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Trenutno zakonodaja po mnenju predlagateljev namreč daje glede tega le navidezno moč v roke glasovalcev, saj gre glas za kandidata v resnici stranki, in tako se lahko zgodi, da pridejo v parlament tisti kandidati, ki so imeli bistveno manj podpore kot njihovi tekmeci. Zato razporeditev na listi po novem ne bi imela na to nikakršnega vpliva več, saj bi v DZ prišli le tisti, ki so dobili največ preferenčnih glasov, je pojasnila Pavlinič Krebsova.
V opoziciji zadržani
V DeSUS-u so do predloga zadržani, saj menijo, da kandidati iz manjših krajev nimajo možnosti, podobno menijo tudi v SLS-u. SDS je pred meseci sicer zagovarjal spremembe volilnega sistema, a so si zdaj očitno premislili. "V tem mandatu ni večinske podpore za spremembe, kot jih predlaga vlada, zato je to sizifovo delo," je povedal vodja stranke Janez Janša.