Ministri so glede na okoliščine zadovoljni, kaj so dobili iz proračuna. Foto: Reuters
Ministri so glede na okoliščine zadovoljni, kaj so dobili iz proračuna. Foto: Reuters
false
Veliko denarja bo šlo za promocijo gospodarstva. Foto: BoBo
UKC, bolnišnica, čakalne vrst
Predlog proračuna ne odraža namer po reformi, pravi opozicija. Foto: MMC RTV SLO
Sam v gozdu.
Les bo letos med prednostnimi nalogami gospodarskega ministrstva. Foto: MMC/Mojca in Jani Luštrek
Osliček
Židan je zadovoljen z denarjem za kmetijstvo. Foto: BoBo
Slovenska vojska
Krčenje financiranja za vojsko se je v nominalnih zneskih ustavilo. Foto: BoBo
false
Visoko šolstvo bo končno prejelo nekaj več denarja. Foto: BoBo
Zapor
Zaporski sistem bo deležen določene prenove. Foto: EPA
Begunci, migranti, Ljubljana, policija
Policistom ne bodo nižali plač, pravi Koprivnikar. Foto: BoBo
false
Manj denarja za kulturo bi pomenilo opustošenje produkcije, je opozarjala Violeta Tomić. Foto: BoBo

Na odboru za zunanjo politiko je bila s predlaganima proračunoma za leti 2016 in 2017 - 79,4 in 76,2 milijona evrov - opozicija precej manj zadovoljna kot minister Karl Erjavec. Ta je poudaril, da bo prihodnje leto več kot polovica, 40 milijonov evrov, šla za agencijo Spirit, katere poglavitna naloga je promocija slovenskega gospodarstva v tujini. A v SDS-u so opozorili, da proračun ne podpira ambicij, ki so si jih zadali v zunanjepolitični deklaraciji.

Glede razlike nekaj več kot treh milijonov evrov za leti 2016 in 2017 je Erjavec pojasnil, da je to posledica predvidene prodaje nepremičnine v Milanu prihodnje leto za približno to vsoto, kar se bo potem reinvestiralo v nakup kake druge nepremičnine. Tovrstne prodaje pa v letu 2017 ne bo, zato je predviden nižji znesek.

Tudi na odboru za zdravstvo s predlaganimi številkami niso bili preveč zadovoljni. Za prihodnje leto predlog predvideva 78,1 milijona evrov, kar je precej manj od letošnjih 105 milijonov evrov. A ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je opozorila, da predlog ne upošteva evropskega denarja, saj se z drugimi ministrstvi še pogajajo. Se je pa že izpogajala za nekaj manj kot 27 milijonov evrov, ki bodo namenjeni zlasti za zdravstveno preventivo.

V NSi-ju in SDS-u pa so opozorili, da številke ne odražajo načrtov, zapisanih v resoluciji o nacionalnem programu zdravstvenega varstva ter napovedi o zdravstveni reformi. Zato po mnenju NSi-ja ni pričakovati kakšnih pomembnih sprememb zdravstvenega sistema, s čimer se je strinjal tudi nepovezani poslanec Jani Möderndorfer. Da bi bilo treba povečati vsoto denarja za zdravstvo, je pritrdila tudi ministrica. Je pa poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar predlog ocenil kot dober kompromis in pohvalil dejstvo, da se pomembni projekti nadaljujejo.

Manj naložb v gospodarstvu, a zadovoljni s podporo internacionalizaciji
Na odboru za gospodarstvo pa je člane zmotilo predvsem manj denarja za naložbe. Za leto 2016 ima resor sicer na voljo 139,2 milijona evrov, od tega je 107,5 milijona evrov v integralnem delu, za preostalo je predvideni evropski denar.
V B-bilanci državnega proračuna, gre za del državnega proračuna, kjer so predvidene finančne naložbe, subvencije ipd., bo na voljo še 105,3 milijona evrov, predvsem za povratno financiranje občin in podjetij na problemskih območjih. Za leto 2017 je za resor namenjenih 127,6 milijona evrov, od tega 97,2 milijona evrov integralnih sredstev. V B-bilanci pa je predvidenih 55,5 milijona evrov. Novost pri financiranju občin pa je, da ne bo več evropskega denarja za infrastrukturne naložbe.

Minister Zdravko Počivalšek je ob predstavitvi ciljev izpostavil zmanjšanje administracije, spremembe delovne in davčne zakonodaje, pomoč Pomurju in internacionalizaciji gospodarstva, kot posebej pomembni pa je izpostavil še področji turizma in lesne industrije, kjer naj bi bila prednostna naloga ustanovitev državnega gozdarskega podjetja.

Povečanje vsote za promocijo gospodarstva so člani odbora pozdravili, opozicijo pa je zmotilo zlasti manj denarja za naložbe ter nepripravljenost države na morebitne nenadne spremembe na glavnih izvoznih trgih.

Dovolj denarja za kmetijstvo
Z denarjem za svoj resor pa je bil zadovoljen kmetijski minister Dejan Židan. Področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane bo imelo prihodnje leto na voljo 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. To je okoli štiri odstotke celotnega proračuna oz. dvakrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v BDP-ju.

Le dvoodstoten delež kmetijstva v slovenskem BDP-ju je zaskrbel Zvonka Laha (SDS). To z gospodarskega vidika po njegovih besedah ni nič, a pridelava hrane je strateškega pomena, saj mora biti naš cilj povečati samooskrbo. Ob tem je opozoril, da imamo v Sloveniji najmanj kmetijskih površin na prebivalca za pridelavo v Evropi, število kmetov se zmanjšuje, obdeluje se čedalje manj kmetijskih površin, po drugi strani pa imamo gozda vedno več, a ne znamo gospodariti z njim.

Po petih letih več denarja za obrambo in socialo
Proračun obrambnega ministrstva bo v letu 2016 slabih 347,4 milijona evrov oz. za dobrih pet milijonov evrov več kot letos, v letu 2017 pa bo znašal približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je s številkami zadovoljna, saj se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo. Več bo denarja za Slovensko vojsko in upravo za zaščito in reševanje, nekoliko manj pa za upravni del ministrstva.

V SDS-u so ob tem opomnili, da se glede na BDP obseg denarja za vojsko še zmeraj zmanjšuje, v NSi-ju pa upajo, da bo vojska zmožna zdržati tudi morebitni naval beguncev. V SD-ju pa so izrazili prepričanje, da s tema proračunoma vojaška služba ni ogrožena, kar je bil tudi očitek opozicije.

Več denarja bo dobilo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer približno pet odstotkov. Tako bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo letos na voljo dodatnih 65 milijonov evrov, nato pa bo v 2017 proračun na približno isti ravni kot letos - 1,407 milijarde evrov. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s predlogom glede na razmere razmeroma zadovoljna.

Ministrstvo je pri pripravi proračuna sledilo trem ciljem - okrepiti zaščito najranljivejših, okrepiti transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

Opozicijski poslanec Marijan Pojbič (SDS) je pri tem opozoril, da ministrstvo sicer lahko omili težave najranljivejših skupin ljudi, ne more pa jih rešiti, "dokler se bomo zadolževali do te mere, da bomo za obresti letno plačevali več kot za socialno varstvo". Ob tem bi si Pojbič želel več nadzora nad prejemniki socialnih transferjev.

Manj za izobraževanje, a končno številko bo pomagal dvigniti evropski denar
Tudi odbor za izobraževanje se je seznanil s predlogoma proračunov za 2016 in 2017. Ministrstvo za izobraževanje bo glede na letošnje leto prejelo 16,1 milijona evrov manj, a iz prerazporeditve evropskega denarja naj bi dodatno dobilo še 64 milijonov evrov, tako da bo v letu 2016 ta resor imel realno na voljo 48 milijonov evrov več, je povedala ministrica Maja Makovec Brenčič.

Za leto 2017 bo ministrstvo po trenutnem predlogu dobilo 1,64 milijarde evrov, kar je okoli 38 milijonov več kot znaša trenutni predlog za leto 2016. Ker pa tudi za leto 2017 pričakujejo še nekaj denarja iz evropskega proračuna, načrtujejo, da bodo imeli v letu 2017 za 121,5 milijona evrov več kot v letu 2016, je dejala ministrica.

Izobraževanju in športu pa sledita znanost in informacijska družba. Najzadovoljnejša je, ker gre več denarja za visoko šolstvo, kjer se je vsota v zadnjih letih najbolj zmanjševala. Krovne usmeritve bodo po besedah ministrice tri - zagotavljanje kakovosti, odprtost in povezovanje z gospodarstvom.

Medtem ko so bili koalicijski in nepovezani poslanci razmeroma zadovoljni s proračunom, pa so v ZL-ju ministrici očitali, da je proračun še vedno varčevalno naravnan. V SDS-u pa so nezadovoljni s predlogom, da se manj denarja nameni za šport, a jih je obenem razveselilo dejstvo, da ga bo več šlo v raziskave.

Več pozornosti zaporskemu sistemu in informatiki ter izobraževanju v pravosodju
Tudi za pravosodno ministrstvo bo nekaj več denarja, so izvedeli člani odbora za pravosodje. V letu 2016 bo resor dobil nekaj manj kot 57,2 milijona evrov, kar je okoli šest milijonov več kot letos. V letu 2017 pa pravosodnemu resorju proračun namenja nekaj več kot 70,8 milijona evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je izpostavila, da si zlasti želijo zagotoviti normalno delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, po zgledu nekaterih drugih držav pa nameravajo vzpostaviti tudi službo za nadzor nad pogojnim izpustom. Želijo izboljšati tudi prostorske razmere v ljubljanskem zaporu. V načrtu imajo tudi izboljšanje informatike.

Sekretarka sodnega sveta Jonika Marflak Trontelj je ob tem izpostavila, da to ne bo dovolj za vse stroške sodnih postopkov. Iva Dimic (NSi) pa je med drugim izpostavila, da je denarja za pravosodni resor več, čeprav je sodnikov, pripada in nerešenih zadev vse manj.

Skrbi zaradi manj denarja za infrastrukturo
Opozicijo pa je na seji odbora za okolje, infrastrukturo in prostor precej zaskrbelo zmanjšanje proračunov za infrastrukturno in okoljsko ministrstvo. Proračunska predloga za infrastrukturno ministrstvo predvidevata 639 milijonov v 2016 in dobrih 691 milijonov evrov v letu 2017. To pa je precej manj od letošnjih 915 milijonov evrov, a na ministrstvu so opozorili, da to še ne vključuje evropskega denarja. Poleg tega so zadovoljni, da se povečuje del za vzdrževanje državnih cest, ki so v zelo slabem stanju.

Zaradi manj evropskega denarja bo manjši tudi proračun ministrstva za okolje in prostor. Tako predlog proračuna za leto 2016 predvideva slabih 274 milijonov evrov, predlagani proračun za leto 2017 pa slabih 231 milijonov evrov.

Želijo ustaviti krčenje denarja za policijo
Po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar želijo trend stagnacije vlaganj iz preteklih let ustaviti, v prihodnjih letih pa razmišljati tudi o razvoju. V primerjavi z oceno porabe za letošnje leto ima ministrstvo na integralnem delu v letu 2016 predvidene višje pravice porabe za 37,2 milijona evrov, v letu 2017 pa za 30 milijonov evrov.

Med prioritete so za policijo uvrstili obnovo voznega parka, nabavo zaščitne opreme za policiste, nadgradnjo sistema nadzora telekomunikacij, izgradnjo sistema Tetra, obnovo informacijske telekomunikacijske opreme ter opremo za nacionalni forenzični laboratorij. Med objekti je prioriteta Policijska uprava Koper, predviden je tudi denar za pripravo dokumentacije za prostore PU-ja Ljubljana.

Na ministrstvu za javno upravo pa se po besedah resornega ministra Borisa Koprivnikarja osnovni proračun povečuje s 108 na 122 milijonov v letu 2016 in na 135 milijonov evrov v letu 2017, povečanja pa gredo predvsem na račun skupne informatike in skupnega vzdrževanja stvarnega premoženja.

Ena ključnih prednostnih nalog je namreč po Koprivnikarjevih besedah razvoj informacijskih sistemov in centralizacija informatike. Drug ključen projekt pa je centralizacija upravljanja s stvarnim premoženjem. Sicer pa med drugim končujejo tudi vzpostavitev e-uprave 2 in nadaljujejo druge naloge. Velik del proračuna ostajajo plače za zaposlene na upravnih enotah, še naprej bodo sofinancirali skupne občinske uprave.

Člani odbora so med drugim pozdravili več denarja za policijo, Koprivnikar pa je pojasnil, da policistom ne bodo nižali plač ali ukinjali dodatkov. Pogoji dela za policiste se bodo po njegovih besedah začeli izboljševati.

Möderndorferja je med drugim zanimalo tudi, koliko bodo privarčevali na področju informatike. Po besedah Koprivnikarja bo računalniški oblak polno operativen konec leta, nanj bodo začeli prenašati programske zadeve. Celoten strošek informatike v državi po njegovih besedah predstavlja okoli sto milijonov evrov, do začetka leta 2018 pa nameravajo skupne stroške znižati za okoli 20 milijonov evrov.

Več denarja za zamejce in opozorila glede kulture
Urad za zamejske Slovence pa bo imel v letih 2016 in 2017 na voljo nekaj več denarja (z letošnjih 8,15 se je proračun povečal na 8,4 milijona evrov), nova usmeritev pa bo vključevala večje osredotočanje na mlade in njihove izmenjave ter ne več toliko na delovanje društev.
Minister je prepričan, da lahko urad skupaj z evropskimi in razvojnimi sredstvi izpelje vse zastavljene cilje. Napovedal je, da se bodo v prihodnje bolj kot na delovanje društev usmerili na mlade in njihove izmenjave ter razvojne in čezmejne projekte.
Na področju kulture pa bo imelo pristojno ministrstvo v prihodnjih dveh letih na voljo 147 in 148 milijonov evrov. Ministrico Julijano Bizjak Mlakar ob tem najbolj skrbi krčenje financiranja za naložbe v kulturno dediščino - letos je bilo tega denarja za 16 milijonov evrov, v novi perspektivi pa jih ministrstvo ni pridobilo.

Sicer se ji celotna slika stanja v kulturi ne zdi slaba, so pa določena področja, ki jih bo treba razviti. Med njimi je omenila film. Dodala je, da sta premier in finančni minister obljubila, da bo področje kulture dobilo še dodatnih 12 milijonov evrov.

Očitki pa so se nanašali predvsem na neusklajenost na področju kulture in da bo zmanjševanje financiranja privedlo do "opustošenja produkcije".