Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije bo tako v ponedeljek ministru Virantu podalo preliminarne pripombe o predlogu zakona. Ker gre zgolj za osnutek zakona, je pričakovati burno razpravo in tudi določene spremembe zakonskega predloga. Kot je zapisano v osnutku, bo povračilo škode izbrisanim državni proračun stalo okoli 32,4 milijona evrov.
Izbrisani namreč naj ne bi bili zadovoljni z vladnimi predlogi, predvsem ne z bistvenim določilom, da jim je država pripravljena izplačati po 30 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. "To je zame prvoaprilska šala," je dejal aktivist Irfan Beširević.
Besedila osnutka Virant pred posredovanjem predstavnikom izbrisanih ni želel podrobneje predstavljati, je pa pojasnil, da predvideva rešitev vprašanja odškodnin s pavšalom v enostavnem upravnem postopku. Dokončna odločitev glede višine pavšala še ni sprejeta, je pa po njegovih besedah določen krog upravičencev.
Zahtevek šele tri leta po uveljavitvi zakona
Upravičenci bi bili vsi, ki so si pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo, po zakonu o tujcih ali zakonu o državljanstvu, ali pa po poznejših zakonih, sprejetih za ureditev statusa izbrisanih oseb.
Zahtevek za odškodnino bo mogoče vložiti v treh letih po začetku uporabe zakona, za tiste izbrisane, ki bodo imeli ob uveljavitvi zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za državljanstvo in bodo pogoj upravičenca izpolnili po tem roku, pa je rok za vložitev zahtevkov daljši.
Dolžina trajanja izbrisa se šteje od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo.
Izbrisanih več kot 25.000, upravičenih 8.000
Število upravičencev v osnutku ni navedeno, a Virant je prejšnji teden dejal, da gre za približno 8.000 posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.
Po trenutni shemi bi torej največja odškodnina lahko znašala dobrih 7.500 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Odškodnina pa bi bila po zakonu lahko višja, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo treba te stroške dokazati. Denarna odškodnina bo upravičencem izplačana v največ štirih obrokih in se ne bo štela v dohodnino.