Državni zbor. Foto: RTV SLO/Ergyn Zjeci
Državni zbor. Foto: RTV SLO/Ergyn Zjeci
Sorodna novica Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora

Potrebnih 60 glasov za potrditev predloga še zbirajo, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Tak predlog marca letos ni bil uspešen, saj je prejel 57 glasov. Podporo rešitvi so tedaj napovedale stranke LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levica, torej vse poslanske skupine z izjemo SDS-a in DeSUS-a, četudi je predlog na glasovanju podprl poslanec DeSUS-a Branko Simonovič.

Zdaj poskušajo znova, pri tem pa računajo vsaj na tiste poslance, ki so predlog podprli v prvo. Pod novim predlogom je prvopodpisana vodja poslancev SAB-a Maša Kociper. Podpise so prispevali vsi poslanci LMŠ-ja, Levice in SAB-a ter deset od 12 poslancev SD-ja. To je po mnenju SAB-a edina prava pot do realizacije ustavne odločbe in do tega, da bi volivci res dobili vpliv na izvolitev poslancev.

SAB je sicer stranke LMŠ, SD, Levico, SMC, NSi in DeSUS v torek pozval k ponovnemu premisleku za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. "Vložili bomo vse napore in jih poskušali prepričati, da bi prišli do 60 glasov," je napovedala Bratuškova.

Ministrstvo ob tem pripravilo spremembo mej okrajev

Ministrstvo za javno upravo. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Ministrstvo za javno upravo. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Zakon za ukinitev volilnih okrajev je bil pripravljen že v mandatu prejšnje vlade, so v izjavi spomnili na ministrstvu za javno upravo. Od opozicijske stranke, ki je znova predlagala zakon, pa je po njihovih navedbah odvisno, ali bodo zbrali dovolj glasov za njegov sprejem v DZ-ju.

Medtem je ministrstvo pripravilo predlog za spremembe meja volilnih okrajev, kar je po ocenah strokovnjakov tudi ena od mogočih rešitev za uresničitev ustavne odločbe. Danes so ga že poslali koalicijskim poslanskim skupinam, s katerimi so se usklajevali, poslali pa ga bodo tudi opoziciji, so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo.

Na ministrstvu si prizadevajo, da bo zakon v postavljenih rokih vložen in nato obravnavan v DZ-ju. Če pa bo tudi izglasovan, je odvisno od poslank in poslancev, so dodali. Za sprejem tega zakona je potrebna navadna večina. Dogovor je sicer, da zakon vložijo poslanci.

Kaj menijo v strankah

Predlog je v veliki meri v skladu s pričakovanji SDS-a, so pa v tej stranki pripravljeni na dokončno uskladitev predloga, so navedli za agencijo. Predlogu za ukinitev volilnih okrajev pa tako kot prvič nasprotujejo.

Ukinitvi volilnih okrajev najbolj nasprotuje stranka SDS. Foto: BoBo
Ukinitvi volilnih okrajev najbolj nasprotuje stranka SDS. Foto: BoBo

Iz SMC-ja so sporočili, da predlog sprememb meja volilnih okrajev preučujejo in bodo odločitev posredovali v prihodnjih dneh. Glede predloga novele zakona za ukinitev volilnih okrajev se bodo v stranki še pogovorili.

Stališče NSi-ja pa ostaja nespremenjeno, še vedno podpirajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Naloga predlagateljev zakona pa je, da poskrbijo za to, da bi spremembe tokrat dobile dovolj glasov, so navedli.

Predlog ministrstva za spremembe meja volilnih okrajev so v NSi-ju prejeli in ga preučili, nekateri njihovi popravki so bili upoštevani. Zadnjo besedo o predlogu za spremembe volilne zakonodaje pa ima izvršilni odbor stranke, so spomnili.

V DeSUS-u medtem dodatnih pripomb na predlog ministrstva nimajo. Eden od njihovih poslancev je sicer že pretekli teden poslal pripombo glede volilnega okraja Hrastnik, a je ministrstvo ni upoštevalo, so pojasnili. Vprašanje, ali bo kljub temu podprl predlog sprememb, je po njihovih navedbah odprto. V volilnem okraju Hrastnik je bil sicer izvoljen poslanec Ivan Hršak.

Opozicija kritična do spreminjanja mej

Predstavniki poslanskih skupin, ki so podpisane pod predlog za ukinitev volilnih okrajev, so bili na današnji novinarski konferenci kritični do nastajanja vladnega predloga o spremembah meja volilnih okrajev, saj vanj niso bili vključeni.

Poslanec SD-ja Marko Koprivc je sicer spomnil, da je predsedstvo SD-ja pred dobrim letom sprejelo sklep, da podpirajo tako ukinitev volilnih okrajev kot tudi "dogovarjanje o morebitni korekciji volilnih krajev" v smeri, kot jo zahteva ustavno sodišče. "Ker se v zadnjih nekaj mesecih v tem procesu ni zgodilo nič, se pa je na veliko govorilo, da poskuša predvsem SDS prikrojiti volilne okraje po svojih željah, smo se v opozicijo odločili, da še enkrat poskusimo s predlogom za ukinitev okrajev," je pojasnil.

Vsaka volilna enota ima 11 volilnih okrajev. Foto: DVK
Vsaka volilna enota ima 11 volilnih okrajev. Foto: DVK

Če predloga ne bo podprlo dovolj poslancev, pa so se v SD-ju po njegovih navedbah pripravljeni pogovarjati o drugih rešitvah.

Po oceni koordinatorja Levice Luke Mesca je slovenski volilni sistem krivičen. "Noben volivec kjerkoli v Sloveniji ne more vplivati na to, kdo točno bo v njihovem imenu izvoljen. Edina rešitev za to je ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu," je prepričan.

Podobno je izpostavil tudi vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović. Kot je dejal, bi s predlogom volivcem omogočili, da "je njihov glas močnejši, ima večjo težo in da glasujejo za svojega favorita z imenom in priimkom, ne pa za stranko".

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo napovedal podporo poslanske skupine ukinitvi volilnih okrajev.