Začetek konca enotnega plačnega sistema?

Del enotnega plačnega sistema je kar 170 tisoč javnih uslužbencev, funkcionarjev in več kot tri tisoč proračunskih porabnikov. Ta sistem, s katerim v marsikaterem poklicu niso zadovoljni, je s socialnimi partnerji izoblikoval takratni minister za javno upravo Gregor Virant. Njegova uvedba pred dobrim desetletjem je pomenila preskok iz kaotičnih razmer v obvladovanje plačne mase, večjo transparentnost in primerljivost plač. Kopičenje anomalij pa je bilo povezano s stimulacijami, nagrajevanji in napredovanji.

"Gre za ukinitev enotnega plačnega sistema. In temu že v izhodišču nasprotujemo," o napovedanih spremembah meni Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam.

Pristojni minister Boštjan Koritnik pa ravno nasprotno: "Mislim, da vsak sistem po 13 letih izvajanja potrebuje neke spremembe."

Reforma plačnega sistema javnega sektorja

Ostre puščice letijo na predlog o določitvi dveh skupin v javnem sektorju. Prve, ki se v celoti financira iz proračunskih sredstev, in druge, ki sredstva pridobiva tudi na trgu.

"Če bomo odpirali to Pandorino skrinjico, znamo na koncu priti, in to mene skrbi, če jih damo v dve skupini, na prvorazredne in drugorazredne javne uslužbence," svoje pomisleke izrazi Nejc Brezovar s Fakultete za javno upravo.

Še več, ukinili bi ocenjevanje in s tem upočasnili napredovanja. "Verjetno bo z vidika počasnejšega napredovanja sistem morda manj stimulativen za mlade," dodaja.

Delež sredstev, privarčevan iz tega naslova, bi prenesli v delovno uspešnost. "Pri čemer bi ti isti nadrejeni te iste javne uslužbence znova pač po teh istih merilih, ki že danes povzročajo določene težave, ocenjevali in delili še večji delež plače," pa opozarja Počivavšek.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja: več variabilnega financiranja

Še posebej hudo kri pa povzroča predlog, da bi delodajalci zaradi delovnih potreb in neodvisno od kolektivnih pogodb ter sindikatov lahko sistematizirali nova delovna mesta in določili plačni razred. Hkrati s prenovo plačnega sistema stopajo v ospredje tudi večletne težnje nekaterih poklicnih skupin, da bi iz plačnega sistema izstopile, denimo zdravniki.

"Če se eni skupini dovoli izstop iz enotnega javnega plačnega sistema, bo to sprožilo t. i. učinek domin," je prepričan Brezovar.

"Prepričan sem, da bi se v relativno kratkem času tudi močno povečala masa za plače, in to popolnoma nekontrolirano," pa dodaja Počivavšek. In predvsem, končujejo v sindikatih, ni težava v samem sistemu plač, temveč kako se v praksi izvaja.

KSJS: Vlada naj umakne predlog prenove plačnega sistema

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pozivajo vlado k umiku pred tednom dni predlagane prenove plačnega sistema, ker ukinja enotni plačni sistem. Kot so pojasnili v stališču, predlog uvaja nov sistem, ki bo imel zgolj "skupne temelje plačnega sistema". Navedeni ključni cilji po mnenju sindikalistov kažejo na to, da primerljivost plač, enotnost ureditve in vzpostavitev pravičnih razmerij med plačami posameznih plačnih skupin in delovnih mest niso več pomembni za sistem plač v javnem sektorju. Tudi izhodišče o predlagani delitvi plačnega sistema na dve skupini za konfederacijo ni sprejemljivo in kot tako po njihovem mnenju ne more biti predmet pogajanj, zato vlado pozivajo, naj ga umakne.

Poudarili so, da se vladni predlog večinsko naslanja na priporočila OECD-ja iz leta 2011, ki so nastala v bistveno drugačnih okoliščinah in temeljila na neoliberalnih varčevalnih stališčih, ne upošteva pa drugih analiz, ki so pokazale "velike razlike in neskladja znotraj plačnega sistema". Vladi očitajo, da v celoti ignorira ključne ugotovitve analize, čeprav se nanjo v uvodu sklicuje. Sindikalisti ostro nasprotujejo izigravanju socialnega dialoga in možnosti, da delodajalci sami mimo KSJS-ja in kolektivnih pogodb dejavnosti/poklicev v svojih aktih uvajajo nova delovna mesta in jim sami določajo višino plače. Prav tako nasprotujejo varčevanju pri napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in namenjanju tako privarčevanih sredstev za delovno uspešnost ali za druge ukrepe "fleksibilizacije". Želijo si tudi natančnejšo opredelitev predvidenih finančnih učinkov in izračune vpliva izhodišč na posamezne plačne skupine in podskupine, saj je nesprejemljiva sprememba načina napredovanja iz varčevalnih razlogov, so še opozorili.