Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta se namreč skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v rovu Barbara in žrtvam nacizma v Starem piskru. Gre za prvi skupni poklon premierja in ljubljanskega nadškofa, ki sta pred vhodom v rov Barbara v Hudi Jami pri Laškem položila cvetje in svečo in se tudi podala v rov.

"Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je še dejal premier Pahor. Ob vseh teh razkritjih si želimo, da bi se s tem spominom soočili in ga na primeren in pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest, je dodal.

Tako premier kot nadškof sta sicer izpostavila dolžnost države, da prikrita grobišča uredi. Dolžnost države je, da v Hudi Jami opravi pietetni pokop trupel, je opozoril Pahor, saj bodo na ta način prispevali k zorenju splošnega občutka za dobro in pravično.

"Ljudje niso izgubili le življenja, ampak tudi pravico"
Po besedah ljubljanskega nadškofa pa današnje dejanje ostaja na ravni tistega, kar je najbolj temeljno - moralne zgroženosti in sočutja, "ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v strahotnih okoliščinah izgubljali življenja". Verjame, da bo premier naredil vse, da bodo tisti, ki so v Hudi jami končali v strahotnih okoliščinah, dobili spoštovanje, ki ga zaslužijo.

Kot je povedal, je še vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med in po vojni, ter zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljublja in resnice. Ne le, da so ti ljudje izgubili življenja, ampak so izgubili pravico, je poudaril Stres in dodal, da je premierju hvaležen, da sta imela možnost skupaj obiskati omenjena kraja pobojev.

Dogodka sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter celjski škof Stanislav Lipovšek, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

V rovu Barbara naj bi smrt našlo okoli 2.500 ljudi
V rovu Barbara v Hudi Jami pri Laškem so marca lani odkrili množično grobišče. Tam so našli posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 2.500 ljudi. Z grobiščem se je ukvarjalo tudi celjsko tožilstvo, ki je preiskovalo kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper človečnost, ki je bilo storjeno v povojnem času.

Dela v rudniku so sicer končana, najdeni posmrtni ostanki žrtev pa so trenutno shranjeni v opuščeni strojnici v rudniku in v prvem jašku rudnika. Trenutno so končana tudi predlagana posamezna preiskovalna dejanja, so sporočili s celjskega tožilstva.

374 talcev ustreljenih v Celju
Pahor in Stres sta se poklonila tudi žrtvam nacističnega nasilja v Starem piskru v Celju. Na dvorišču tega nekdanjega zapora so namreč nacisti v letih 1941 in 1942 ustrelili 374 talcev.

Premier Pahor se je sicer udeležil tudi nedavne spravne slovesnosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu, Stres pa je tedaj vodil mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Pahorjeva udeležba na slovesnosti je bila presenetljiva, saj v RKC-ju na slovesnost niso vabili nikogar z državnega vrha. Vendar pa je nato ekonom novomeške škofije Janez Gril pojasnil, da je do njega prišla informacija, da bi se Pahor želel slovesnosti udeležiti, zato mu je vabilo tudi poslal.