Na vprašanje v intervjuju Financ o tem, kakšen bo njegov naslednji korak, če referendum pade, je namreč Pahor dejal, da misli, da se bodo takrat v vrhu slovenske politike usedli in preučili situacijo. "To bo za nas slaba situacija, ampak nobena ni tako katastrofalna, da bi človek zaradi tega skočil skozi okno ... Če pa se bo večina odločila za to, da ker ni rešeno vprašanje prejudicev, to je bilo nenazadnje povod za reševanje odnosov s Hrvaško, da se potem blokira odnose s Hrvaško, potem pa bom seveda moral ugotoviti, da verjetno nisem sposoben voditi politike, ki bi bila politika osamljenosti, da mora odgovornost prevzeti nekdo drug."

Okoliščine, v katerih bi Pahor odstopil, bi bile takšne, "da bo nastopila tako velika osamitev Slovenije v mednarodni skupnosti, ki bo imela gospodarske in socialne posledice in da tem okoliščinam nisem kos, da bi znova rešil Slovenijo. Ker zdaj sem jo, skupaj s tistimi, ki smo se pogajali za arbitražni sporazum. Mi smo rešili Slovenijo pred osamitvijo!"

Pred pogajanji med Slovenijo in Hrvaško posredovale ZDA
Premier je pojasnil tudi, kako so potekali pogovori po hrvaški zavrnitvi drugega Rehnovega predloga. Dejal je, da je švedski zunanji minister predlagal šestmesečni premor, a sam tega ni sprejel in konec junija je v njem "dozorelo stališče, da je treba Hrvaški dati pošteno ponudbo ... Ko sem se odločil, kaj je fer ponudba - od Hrvaške dobimo zeleno luč za sporazum Rehn 2, se pravi stik Slovenije z odprtim morjem, upoštevanje zgodovinskih okoliščin in tako naprej, to, kar niso želeli sprejeti, Hrvati pa dobijo od Slovencev zeleno luč za nadaljevanje pogajanj, to se mi je moralno zdelo najbolj pošteno -, smo se tukaj v ozkem krogu odločali, ali naj za posrednika izberemo Vatikan ali ZDA ... Vatikan je bil potem zavrnjen, v bistvu smo se potihem že pozanimali pri Hrvaški, kako bi gledala na to, in nam je dala vedeti, da bi bil ta predlog zavrnjen."

Potem ko je bila imenovana nova hrvaška oblast, pa so ugotovili, da bi kot priči verjetno zaupali ZDA, je dejal Pahor. "Takrat sem povabil visokega predstavnika ameriške administracije sem, mu povedal svojo ponudbo, ga prosil, da jo v osnovi prenese na hrvaško stran in vpraša, ali bi se morda pogovarjali. In odgovor je bil, kot se za pogajanja spodobi, da ta zamisel ni nesprejemljiva. To nam je dalo vedeti, da ni nobene radosti, ampak ne bomo zavrgli možnosti. In s tem sem se odpravil v Trakošćane. Vse drugo je že legenda."

"Janša po tihem ve, da je to najboljša rešitev"
Ob tem se premier sprašuje, ali se ljudje zavedajo posledic, ki bi jih prinesla zavrnitev arbitražnega sporazuma. Prva in ključna posledica bi po njegovih besedah bila, da nazaj ne bi dobili tistega, kar nam pripada, ampak bi vse to ostalo hrvaško, čeprav jim ne pripada. "To je stvar, zaradi katere ne morem razumeti predsednika Janše in nekaterih drugih voditeljev opozicije, da nasprotujejo temu sporazumu, da ostane stanje takšno, kot je."

Pahor sicer verjame, da je predsednik SDS-a Janez Janša na začetku ocenjeval, da je arbitražni sporazum spodobna ponudba. "Potem so, to je moja interpretacija, pomembni starešine slovenskega osamosvojitve izjavili, da je to nesprejemljivo, in morda se je takrat predsedniku Janši zdelo, da je preveliko politično tveganje, če se postavi za neko politično rešitev, za katero sicer verjame, da je dobra, staroste osamosvojitve, pa ji ne verjamejo ... Dopuščam to možnost, nimam nobenih razlogov, da bi menil, da se spreneveda, ampak mislim, da po tihem ve, da je to najboljša rešitev za Slovenijo in da boljše ne bo izpogajal."

Leta 2012 le devet do enajst ministrstev?
Pahor se je v intervjuju dotaknil tudi gospodarskega položaja Slovenije. Dejal je, da imamo dve težavi. Prva je zdrs Slovenije na lestvici konkurečnosti, druga pa primanjkljaj. Napovedal je, da bo ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs kmalu predstavila osnutek zakona "ki bo dejansko pomenil pravi pretres v javnem sektorju." Premier sicer še vedno vztraja pri stališču, da bi se dalo naloge opraviti tudi z manjšim številom uradnikov. "Če bi danes državo postavljal na novo, ne bi zaposlil toliko uradnikov, temveč bi jih bolje plačal." Vrh sprememb javnega sektorja pa je verjetno tudi krčenje števila ministrstev, je dejal premier. Slovenija bi po njegovem mnenju lahko delovala z devet do 11 ministrstvi, kar sam načrtuje za konec leta 2011, začetek leta 2012.

Glede naših največjih bank, NLB-ja in NKBM-ja, je dejal, da je zanju med tujimi vlagatelji veliko zanimanja. Vodstvo NKBM-ja mu je pred kratkim predstavilo načrt dokapitalizaciije oziroma širjenja banke z vpeljavo strateškega partnerja, v NLB-ju pa je glavno vprašanje, ali se bo nadzorni svet odločil za dokapitalizacijo, ki bi lahko potekala iz državnega proračuna ali z odločitvijo za strateškega partnerja. Pahor se zavzema za ohranitev kontrolnega deleža 25 odstotkov in zlate delnice, s čimer bi se ohranila možnost za nadzor poslovnih dogodkov v banki, hkrati pa ne bi dopustili možnosti, da bi strateški partner denar prenesel v krovno družbo.

Ob tem priznavam, da se z ministrom za finance Francem Križaničem ne strinjata glede prihodnosti NLB-ja. "Za Križaniča je, recimo, državno lastništvo NLB-ja nacionalni interes ... Danes torej bolj zaupam tistim med ministri, ki me nagovarjajo, da bi se odločili za ta pogumen korak, da bi stopili pred javnost in rekli, da predlagamo, da bi šli v dokapitalizacijo z vstopom tujih strateških partnerjev, ki bi imeli velike ambicije."

Razmišlja, da bi odkupili stavbo NPU-ja
Odločitev, da vlada ne bo več sodelovala z Ram Investom, tako Pahor, mu omogoča 21. člen zakona o vladi, z Igorjem Pogačarjem pa je pripravljen sodelovati le, če bodo stavbo za Nacionalni preiskovalni urad odkupili. Na vprašanje, ali obžaluje, da ni zahteval odstopa ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, pa je dejal, da je bilo naivno, da je sklenila posel z nekom, za katerega se je vedelo, da bo predmet velikega spora, če ni vse zares jasno. Ob tem je Pahor dejal še, da je bolje, da ne vemo, koliko znašajo najemnine za veleposlanoštva. "Na bruhanje mi gre, kakšne številke so to. Pameten gospodar bi te hiše kupoval, ker so trajna last države."

Na vprašanje, s čim je prepričal Zmaga Jelinčiča, da je umaknil podpise za razpis referenduma o zakonu o upravljanju državnega premoženja, pa je Pahor odgovoril: "Prvaku SNS-a sem rekel: Vem, da imaš do upravljanja državnega premoženja drugačno stališče kot vlada. Vendar pa je na kocki, ali bomo izgubili vabilo za članstvo v OECD-ju."