Predsedniki Slovenije, Hrvaške in Avstrije, Borut Pahor, Zoran Milanović in Alexander Van der Bellen, so se srečali v Kostanjevici na Krki. Foto: STA
Predsedniki Slovenije, Hrvaške in Avstrije, Borut Pahor, Zoran Milanović in Alexander Van der Bellen, so se srečali v Kostanjevici na Krki. Foto: STA

Pahor je opozoril, da se vse tri države kljub cepivu proti covidu-19, ki je "edino varno in učinkovito sredstvo", da premagamo virus, spoprijemajo s težavo, da nekateri ljudje dvomijo.

"Govorili smo o tem, kako naj ljudi pripravimo do tega, da bodo zaupali znanosti in strokovnjakom, da se bodo cepili," je dejal. Pahor sicer verjame, da je treba ljudi prepričati o cepljenju, in dvomi, da bodo represivni ukrepi ali kazni dali želen učinek.

Po besedah avstrijskega predsednika Van der Bellna sta Avstrija in Slovenija na isti liniji, še posebej glede Zahodnega Balkana. Foto: STA
Po besedah avstrijskega predsednika Van der Bellna sta Avstrija in Slovenija na isti liniji, še posebej glede Zahodnega Balkana. Foto: STA

Van der Bellen pa je dejal, da nima veliko potrpljenja za tiste, ki v Evropi nasprotujejo cepljenju, medtem ko v Afriki cepiv primanjkuje. "To so resnične težave," je dejal avstrijski predsednik.

"Najboljše sporočilo javnosti je, da če si cepljen, tvoje življenje ne bo bedno," pa je dejal hrvaški predsednik Milanović.

Za širitev EU-ja na Zahodni Balkan

"Za vse tri države je to zelo pomembno vprašanje. Vsi menimo, da je to geopolitično vprašanje EU-ja. Če Evropska unija tam ne bo navzoča, če ne bo pomagala ljudem, da bodo živeli v miru, varnosti in blaginji, se bo v ta prostor politično ali drugače vselil kdo drug, ki nima tako plemenitih ciljev," je dejal Pahor in se zavzel za to, da se čim prej odprejo vrata tem državam. Van der Bellen je dodal, da Avstrija podpira prednostne naloge Slovenije kot predsedujoče Svetu EU-ja.

Rešitev bolgarske blokade Severne Makedonije

Med drugim so razpravljali o iskanju sprejemljivega kompromisa glede bolgarske blokade Severne Makedonije na poti v EU. To je po Pahorjevih besedah eden redkih merljivih rezultatov uspešnosti slovenskega predsedovanja. "Če bi nam to uspelo, kar sploh ne bo lahek zalogaj, potem bi lahko rekli, da smo veliko naredili za širitev EU-ja na Zahodni Balkan, saj bi se okrepilo zaupanje v verodostojnost EU-ja."

Milanović je ob tem dejal, da se strinjajo glede Zahodnega Balkana, Severne Makedonije in Albanije. Izrazil je upanje, da bodo nedavne volitve v Bolgariji spremenile določene stvari glede bolgarske blokade Severne Makedonije.

"Upam, da bo to olajšalo položaj in da se mladi, novi in ekonomsko nekoliko šibkejši kandidatki ne bodo delale težave in postavljali pogoji, ki so nemogoči, ki vstopajo v intimni prostor naroda," je poudaril.

Pahor ne izključuje referenduma glede drugega reaktorja

Avstrijski predsednik je poudaril še vprašanje Jedrske elektrarne Krško. Glede prvega reaktorja elektrarne bo Avstrija skupaj s strokovnjaki podrobno spremljala preverjanje okoljske vzdržnosti, ki bo potrebna pri podaljšanju njegovega delovanja. Glede gradnje morebitnega drugega reaktorja pa je dejal, da je znanega še premalo. Avstrija je resda proti, a zaveda se, da je veliko držav članic EU-ja odvisnih od te vrste energije.

Milanović pa je dejal, da bi raje videl, da jedrske elektrarne v Krškem ne bi bilo. Glede drugega reaktorja je medtem Pahor izrazil prepričanje, da bodo morali o tem Slovenci odločati na referendumu. Poudaril je, da sta pri tej odločitvi ključni vprašanji nadomestljivosti tega vira energije in njegove varnosti.