.

Rebalans proračuna naj bi primanjkljaj ohranil pri 4,6 odstotka BDP-ja. Predsednik vlade Borut Pahor je na seji v četrtek zatrdil, da si več kot petodstotnega primanjkljaja ne moremo privoščiti. Z ministrom za finance Francem Križaničem sta pojasnila, da bodo letošnji proračunski prihodki zaradi upočasnitve gospodarske rasti za 365 milijonov evrov nižji od načrtovanih, zato vlada za prav toliko znižuje tudi porabo.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je zaradi zavrnitve intervencijskega zakona, ki je močno vplival tudi na izvajanje proračuna, predlagal, da DZ glasovanje opravi na eni izmed prihodnjih rednih sej in da si poslanci do takrat vzamejo čas za razmislek o glasovanju. Njegov predlog je bil zavrnjen. Za rebalans je nato glasovalo 45 poslancev, 10 jih je bilo proti, 24 pa vzdržanih. SNS je glasovanje o rebalansu obstruiral.

Vlada želela omejiti zaposlovanje v javnem sektorju
DZ je zavrnil novelo zakona o intervencijskih ukrepih, s katerimi je želela vlada zajeziti zaposlovanje v javnem sektorju, tako da bi število zaposlenih ostalo na ravni s konca leta 2010. Spremembe naj bi bile potrebne, da bi zmanjšali tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize in preprečili, da se primanjkljaj v letih 2011 in 2012 ne bi še povečeval.

Novelo so poslanci zavrnili s 36 glasovi za in 39 glasovi proti.

SDS, SNS in Zares proti intervencijskemu zakonu
Zvonko Černač (SDS) je v obrazložitvi glasu dejal, da bo njegova stranka glasovala proti noveli, saj ta po njihovem mnenju ne bo pripomogla k sanaciji javnih financ, hkrati pa bo povzročila dodatno birokratizacijo. Kot pravi, zamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju, ki ga predvideva novela, prihaja tri leta prepozno in po tem, ko je vlada z ustanovitvijo novih uradov in agencij povečala število zaposlenih v javnem sektorju za tri tisoč.

Nasprotovanje noveli sta v imenu svojih strank napovedala tudi Bogdan Barovič (SNS) in Franco Juri (Zares). "Seveda obstajajo dvomi in dileme in nekaj zadev, ki se lahko izkažejo, da ne bodo v redu. Vendar pozitivnih ukrepov je zagotovo več," pa je podporo zakonu napovedal Borut Sajovic (LDS).

DZ je obravnavo novele zakona končal že v četrtek, ko so ji podporo napovedali poslanci SD-ja, SLS-a in del nepovezanih poslancev. Poslanci LDS-a in DeSUS-a stališča niso predstavili.

Prav tako je DZ zavrnil predlog za dopolnitev odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja, ki spremlja rebalans.
Račun plačuje le gospodarstvo
Po besedah ekonomista Saša Polanca se bo proračunski primanjkljaj kot delež BDP-ja v prihodnosti zaradi upada ali stagnacije gospodarske rasti verjetno zvišal, stopnja zadolženosti prav tako. Meni tudi, da zdaj ni pravi trenutek za zvišanje socialnih izdatkov, saj so ti dovolj visoki.

Po mnenju ekonomista Igorja Mastena pa z omejenimi viri gospodarimo bolj politično všečno kot ekonomsko smiselno. "Investicije nimajo volilne pravice, zato jim je najlažje vzeti sredstva," pravi. Volilno pravico imajo ljudje, zato se socialni izdatki povečujejo, učinek na gospodarstvo pa je zato nižji, je bil kritičen.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so zavrnitev intervencijskega zakona označili za nerazumno. Poraba javnega sektorja bo brez uveljavitve intervencijskega zakona še naprej vezana na previsoko maso plač, ki močno presega zmogljivost in vzdržno rast slovenskega gospodarstva, opozarjajo.

S sprejetjem rebalansa so poslanci račun za javno varčevanje že več kot tretje leto zapored izstavili zgolj gospodarstvu, opozarjajo na zbornici. Za izvozno gospodarstvo, ki se lahko hitro spoprime z bistveno nižjo rastjo kot doslej, je slabih 200 milijonov manj sredstev za konkurenčnost, podjetništvo in inovativnost le dodaten udarec zniževanju konkurenčnosti Slovenije.