Antonio Tajani je poročilo sprejel z obljubo, da ga bo preučil, je poudaril predsednik Borut Pahor. To je po Pahorjevih besedah zelo pomembno, saj se je po njegovem spominu prvič zgodilo, da je kak visoki predstavnik EU-ja ali Italije to poročilo prejel uradno in osebno iz rok najvišjega predstavnika slovenske države, in to z obljubo, da ga bo tudi preučil.

Omenjeno poročilo, pripravljeno leta 2000, ki je pomembno v luči vseevropske sprave, takrat bodočega članstva Slovenije v EU-ju, in v želji poenotenja stališč o nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih v odnosih med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju, je namreč Slovenija politično prevzela, Italija pa ga ne upošteva, je spomnil Pahor.

Slovensko-italijanski zgodovinski učbenik

Poleg tega je slovenski predsednik Tajaniju predlagal, da se po uspešnem nemško-francoskem zgledu pripravi skupni slovensko-italijanski zgodovinski učbenik, ki bi temeljil na poročilu skupne zgodovinske komisije. Takšen učbenik naj bi po Pahorjevih besedah šolarje na obeh straneh meje spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti.

To je še zlasti pomembno v trenutnih okoliščinah, ko evropska ideja ni tako močna, kot bi si želeli tisti, ki vanjo verjamemo in ki si želimo njene renesanse, ter ko nas vzpon nacionalizma opominja, da je treba hkrati upoštevati preteklost in prihodnost, če želimo navdušiti Evropejce za skupni evropski dom, je poudaril Pahor.

V času vzpona nacionalizmov moramo po njegovih besedah "paziti drug na drugega, tudi z izjavami". "Skrbni moramo biti z izjavami," je opomnil.

Pahor: Pozivi k odstopu niso stvar predsednika

Pozive k Tajanijevemu odstopu, ki se še vedno vrstijo v Sloveniji, je Pahor komentiral z besedami, da od vselej zastopa stališče, da ni stvar predsednika republike, da poziva k odstopu ali k temu, da kdo na položaju ostane. "Teh odločitev sem se vedno vzdržal. Menim, da je prav, da si predsednik ne prisvoji pravice, da to počne, to ne bi bilo in se ni nikoli izkazalo za koristno," je poudaril.

Pahor je ob tem tudi spomnil na svojo zgodovino oglašanja v povezavi s tem. Izpostavil je, da je po svojem spominu kot evropski poslanec v Evropskem parlamentu leta 2005 nekaj dni po drugem proslavljanju dneva spomina na žrtve fojb v Italiji, uvedenega leta 2004, prvi opozoril na to, da se preteklost prikazuje enostransko ter da to ne koristi ne italijansko-slovenskim odnosom ne skupni evropski prihodnosti.

Izpostavil je tudi, da je Tajani omenjal fašizem in da je prav, da je to storil, saj se italijanski sogovorniki temu sicer radi izogibajo. Tajanijev tiskovni predstavnik Carlo Corazza pa je povedal, da je bilo srečanje "zelo zelo pozitivno" ter da sta govorila o brexitu, azilni reformi, prihodnosti Evrope, varnosti in trgovinskih odnosih z ZDA.

Preseganje preteklosti in pogled v prihodnost

Glede Tajanijevih izjav v Bazovici je tiskovni predstavnik dejal, da nihče ne brani početja fašistov ter da se vsi strinjajo, da je treba preseči preteklost in gledati v prihodnost, saj za to tudi gre pri Evropi.

Bo Tajani sprejel povabilo Bulčeve?

Glede odgovora Tajanija na povabilo evropske komisarke Violete Bulc, da skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter se poklonita spominu na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima, v parlamentu za zdaj pravijo, da uradnega odgovora še ni, a da bo ta verjetno pritrdilen, a odvisen od siceršnjega urnika predsednika.

Glede pozivov k Tajanijevemu odstopu pa je v Bruslju neuradno slišati komentarje, da so besede, da je Tajani fašist, nesprejemljive. Tajani se je za svoje neprimerne besede opravičil, da se ga zdaj označuje kot fašista, pa ni normalen odziv med prijatelji, je še slišati neuradno.

Juncker: Prav je, da se je Tajani opravičil

Na dogajanje v Bazovici se je odzval tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je po srečanju s Pahorjem povedal, da je prav, da se je Tajani opravičil za besede v Bazovici. Juncker in Pahor sta se ob srečanju dotaknila tudi arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško. Juncker je dejal, da v povezavi s tem vprašanjem ni nič novega.

Pahor: Grožnje z uporabo vojaške sile v Venezueli nesprejemljive

Pahor se je v Bruslju srečal tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini. Po njunem srečanju je izpostavil, da so grožnje z uporabo vojaške sile za zagotovitev sprememb v Venezueli nesprejemljive.

Z Mogherinijevo sta se po Pahorjevih besedah strinjala, da je priznanje Juana Guaidoja za začasnega predsednika do razpisa predčasnih volitev ena od možnosti, ki omogoča, da se po mirni poti pride do predsednika, ki bi predstavljal državo in jo demokratično vodil. To je "boljša od slabih možnosti", je izpostavil Pahor in dodal, da je izjemno pomembno, da se pri uveljavljanju teh sprememb ne uporablja vojaških sil in groženj z vojaško silo.