Borut Pahor bi 'zacementiral' datum rednih parlamentarnih volitev. Foto: Reuters
Borut Pahor bi 'zacementiral' datum rednih parlamentarnih volitev. Foto: Reuters
volitve, volilna skrinjica, referendum
Se želi Pahor izogniti glasovanju o zaupnici. Foto: BoBo

Pahor je po četrtkovi seji vlade pojasnil, da so na njegovo prošnjo pravni strokovnjaki že pripravili ustavni zakon, s katerim bi določili fiksni datum rednih parlamentarnih volitev. Pahor je ocenil, da bi bil tak zakon najboljši način, da pridemo do predhodnih volitev brez politične krize.

Tako bodo o zakonu ob pravem času tudi razpravljali in ga, če bodo poslanke in poslanci za to, tudi sprejeli, je dejal premier. Ob tem je poudaril, da za sprejem ustavnega zakona potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu.

Stranke Pahorja načeloma podpirajo
V LDS-u se s predlogom strinjajo in menijo, da bi morali datum postaviti v spomladanski čas, s čemer bi tudi skrajšali mandat te vlade. Vodja poslancev SD-ja Dušan Kumer meni, da je ideja modra, ne strinja pa se, da bi z ustavno spremembo reševali trenutni politični položaj ali skrajševali mandat te vlade.

Podobno menijo tudi v Zaresu, kjer poudarjajo, da predlog načeloma podpirajo v primeru, da ne gre za "švercanje" predčasnih volitev pod krinko rednih. Za fiksen datum so načeloma tudi v SDS-u, vendar šele za prihodnje mandate, saj so zdaj zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve v prvem mogočem roku.

V SLS-u so mnenja, da lahko vlada svoj mandat konča kadar koli želi, brez spremembe zakonodaje. V SNS-u bi predlog podprli, medtem ko ga v DeSUS-u ne bi. Karl Erjavec namreč meni, da za izvedbo volitev v spomladanskem času niso potrebne nobene zakonske spremembe, saj da bodo tako ali drugače volitve spomladi, kar ne bi bile več predčasne, temveč redne.

Ude ima precej pomislekov
Pravnik Lojze Ude meni, da se lahko določba o fiksnem roku rednih volitev poruši, ko v prihodnosti morda pride do predčasnih volitev. Poleg tega bi bilo treba urediti prehodno obdobje; najprej določiti, kdaj naj bodo prve volitve po uveljavitvi zakona, po katerem bi bile volitve, denimo, maja, ter tudi, kdaj bodo naslednje volitve.

Prvič bi bilo treba po njegovih besedah skrajšati štiriletno obdobje med volitvami, drugič pa ga celo podaljšati, da bi prišlo do ciklusa, po katerem bi bile redne volitve vsaka štiri leta vedno spomladi.
S tem bi se skrajšal mandat te vlade za nekaj mesecev, in sicer brez razpusta parlamenta, glasovanja o zaupnici ali odstopa, temveč bi se preprosto določilo, da so volitve, denimo, maja.
Bodo poslanci podprli spremembo ustave?
Določitev točnega datuma rednih volitev bi lahko uredili le s spremembo ustave. "Abstraktno je tudi to možno," pravi Ude, čeprav dvomi, da bi dve tretjini poslancev zdaj glasovali za tak predlog. Točna oziroma absolutna določitev datuma rednih volitev pa je po njegovih ocenah tudi skorajda nemogoča in niti ne bi popolnoma rešila težave.
V prihodnosti namreč lahko spet nastane kriza in bodo predčasne volitve. "In kaj takrat? Bomo spet podaljševali naslednji mandat," se sprašuje ustavni pravnik.