Pahor se je sestal s šefi političnih strank. Foto: BoBo

Po srečanju s prvaki parlamentarnih strank je predsednik Borut Pahor v predsedniški palači spomnil, da je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost pri območjih volilnih okrajev in ne pri vprašanju odločilnosti glasu volivca pri izbiri poslancev v DZ.

Po njegovem mnenju so tako dolžni storiti vse, da odpravijo neustavnost in s tem zagotovijo, da razpis volitev, ki bodo najpozneje spomladi 2022, ne bi bil ustavno vprašljiv. To lahko rešijo že s spremembo zakona, ki določa velikost volilnih okrajev, za kar je v državnem zboru (DZ) potrebnih najmanj 46 glasov oz. navadna večina.

Z ukinitvijo volilnih okrajev bi se povečal vpliv volivcev na izbiro poslancev. Foto: BoBo

Za ukinitev okrajev potrebna dvotretjinska večina

Če želijo zagotoviti večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, pa morajo ukiniti volilne okraje, uvesti liste in preferenčni glas. Za to zakonodajno spremembo je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev oz. vsaj 60 glasov.

Ne za eno ne za drugo rešitev, torej bodisi preoblikovanje volilnih okrajev bodisi ukinitev, med strankami za zdaj ni zadostne podpore.

Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor.

Potrebna bo strokovna pomoč

"Tako zahtevnih sprememb obeh zakonov ne moremo pripravljati politiki, ampak potrebujemo strokovno pomoč," je opomnil Pahor. V naslednjih dneh se bo zato posvetoval s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in generalnim sekretarjem vlade o tem, kako bi lahko vladne službe zagotovile strokovno pomoč pri pripravi novel.

Predloga zakonskih sprememb bodo na rednih sestankih s strokovnjaki in pogajalci iz vsake poslanske skupine skušali oblikovati do začetka parlamentarnih počitnic, je napovedal Pahor, ki bo usklajeval delo za pripravo novel. Po njegovem mnenju je tudi pametno, da bodo zaradi narave odločitve ustavnega sodišča in zaradi tega, ker je za to potrebna manjša večina, za odpravo neustavnosti ustanovili skupino, ki bo proučila spremembo okrajev.

Za ukinitev volilnih okrajev so potrebni glasovi vsaj 60 poslancev, kar bo zelo težko doseči. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kako so se opredelile stranke?

Večina strank se je v minulih tednih sicer že izrekla glede sprememb volilne zakonodaje. V LMŠ-ju, SMC-ju, Levici, NSi-ju, SAB-u in SNS-u se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev, uvedbo list in preferenčnega glasu, kar bi prineslo večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Tudi znotraj tega je prostor za različne možnosti in pogajanja, denimo izbiro med uvedbo absolutnega ali pa relativnega preferenčnega glasu, pravijo.

Predsednik SDS-a, ki ima v tem mandatu največ, to je 25 poslancev, Janez Janša po današnjem srečanju izjav ni dajal. Je pa na Twitter zapisal, da SDS podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je v izjavi ocenil, da bi bilo zgolj spreminjanje volilnih okrajev, ki jih je geografsko nemogoče poenotiti, izgubljanje časa. Zato so po njegovih navedbah pozvali, da strnejo moči, dajo na stran osebne interese posamičnih poslancev ter v ospredje zahtevo ustavnega sodišča. Izgovarjanje, da je potrebnega veliko časa ali da je treba razmisliti o različnih možnostih, je le zavlačevanje, da do sprememb ne pride, je ocenil.

Na težavnost spreminjanja volilnih okrajev je v izjavi opozoril tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Le s spremembo velikosti volilnega okraja volivci ne bodo dobili večjega vpliva na izbiro poslancev, je ocenila tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Po njenih besedah z obžalovanjem ugotavljajo, da si starejše uveljavljene stranke ne želijo sprememb.

Čeprav danes izjav v SD-ju in DeSUS-u niso dajali, je znano, da so zadržani ali proti ukinitvi volilnih okrajev.

Pri Pahorju posvet o volilni zakonodaji