Binkošti zato pomenijo tudi ustanovitev Cerkve, saj so apostoli s prihodom Svetega Duha 50 dni po Jezusovem vstajenju od mrtvih postali prvi duhovniki in širitelji krščanstva.

Pojem binkošti izvira iz grške besede pentekoste, ki pomeni petdeseti. Z binkošti se v Katoliški cerkvi zaključi velikonočni čas in nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Po cerkvah tako potekajo številne slovesnosti.

Papež: Sveti Duh naj prinese mir
Na vatikanskem Trgu sv. Petra se je zbralo več deset tisoč vernikov, ki so prisluhnili maši papeža Frančiška za binkoštno nedeljo. Dogodka se je udeležilo tudi 90 kardinalov in 120 duhovnikov. Proslavljanje prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve je papež med drugim izkoristil za poziv k miru na Bližnjem vzhodu: "Sveti Duh naj prinese mir v Sveti deželi," se je glasil papežev poziv na Trgu sv. Petra, kjer so zaradi praznovanja vladali poostreni varnostni ukrepi.

Binkošti so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dni. Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden kasneje kot katoliki in evangeličani.