Korejski znanstveniki, ki so vodili raziskavo, ne verjamejo, da na povečanje nevarnosti vpliva kalcij, niso pa mogli dokazati, katera sestavina je tista, ki lahko povzroča večje tveganje, da moški zbolijo.

V 30-letni raziskavi je sodelovalo 7.504 moških, starih med 45 in 68 let. V raziskavi se je izkazalo, da imajo moški, ki vsak dan spijejo 454 gramov mleka, v primerjavi z moškimi, ki mleka sploh ne pijejo, 2,3-krat večjo možnost, da zbolijo za parkinsonovo boleznijo. Tako so izračunali, da povprečno vsako leto na 10 tisoč ljudi, ki mleka ne pijejo, zboli 6,9 človeka, pri ljudeh, ki pa spijejo eno do dve skodelice mleka dnevno, se število zbolelih dvigne na 14,9.

Kaj je parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja. Glavne simptome bolezni je leta 1817 opisal angleški zdravnik James Parkinson, ki je bolezen imenoval tresoča paraliza. Šele v 60. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki identificirali patološke in biokemijske spremembe v možganih pacientov. To pa je privedlo do raziskav za odkritje učinkovitega zdravila.

Znamenja bolezni
Znaki parkinsonove bolezni so tresavica, počasni premiki udov, togost mišic in nenormalna drža telesa. Najhujša oblika bolezni pa je povezana s telesniminezmožnostmi in duševnimi motnjami. Etiologija in patofiziologija bolezni sta relativno slabo znani, diagnozo pa zdravniki postavijo šele, ko se pokažejo klinični znaki.

Vzrok bolezni je pomanjkanje dopamina
Ko se pojavi parkinsonova bolezen, so v možganih opazne degenerativne spremembe v tako imenovani črni snovi oziroma substantii nigri. Ta proizvaja dopamin, kemijsko spojino, ki omogoča ljudem, da se normalno in natančno gibljemo. Pri parkinsonovi bolezni pa gre za veliko pomanjkanje dopamina, kar je vzrok bolezni.

Kdo zboli?
Za to boleznijo zbolijo tako moški kot ženske. Pogosteje se bolezen pojavi pri ljudeh, ki so stari nad petdeset let, čeprav so prizadeti tudi mlajši. Vsi simptomi bolezni se ne pojavljajo naenkrat, ampak so izraženi le nekateri.

Primarni simptomi
Primarni simptom je večja napetost ali skrčenost mišic. Če teh znakov ne zdravimo oz. omilimo z antiparkinsoniki, togost mišic ne bo popustila. Togost se povečuje pri hoji, velikokrat pa so prizadete mišice na obrazu, zato se pojavi izraz v obliki maske. Tresenje, simptom, ki ga velikokrat povezujejo s to boleznijo, ima le 25 odstotkov bolnikov. Če je prisotno, je na eni strani telesa bolj izraženo kot na drugi. Počasnost gibov, slabše ravnotežje, težave pri premikanju so še drugi primarni znaki, ki so povezani z nastankom parkinsonove bolezni.

Sekundarni simptomi
Sekundarni simptomi pri obolelih so depresija, moten spanec, vrtoglavica, demenca, težave z govorom, požiranjem in težave v spolnosti.

Tipi parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, simptome pa lahko omilimo z vrsto zdravil ali operacijo. Z operacijo omilijo težave le malo bolnikom, in to šele takrat, ko jim zdravila ne pomagajo več. Razvoj bolezni je pri vsakem posamezniku nepredvidljiv. Najblažja oblika je povezana s tresenjem (tremor) in drugimi simptomi, ki prizadenejo le eno stran telesa. Pri ljudeh, ki imajo poleg tremorja še druge znake bolezni, bolezen klasificiramo kot tip A. Najtežja oblika je znana kot tip B. Pri tej obliki bolezni se pojavljajo tako primarni kot sekundarni simptomi. Pet let po pojavu bolezni tipa B so pacienti največkrat obsojeni na invalidski voziček.