Irma Pavlinič Krebs vztraja, da uskladitev plač s 1. oktobrom ni mogoča, saj bi v tem primeru prihodnji vladi nakopali več sto milijonov evrov poračuna. Foto: Bobo
Irma Pavlinič Krebs vztraja, da uskladitev plač s 1. oktobrom ni mogoča, saj bi v tem primeru prihodnji vladi nakopali več sto milijonov evrov poračuna. Foto: Bobo
Janez Posedi in Branimir Štrukelj
Posedijevi sindikati aneksa h kolektivni pogodbi in dogovora o zamrznitvi plač ne želijo podpisati. Sviz je Štruklju dal mandat za podpis, za podpis pa se je odločil tudi sindikat zdravstvene nege. Foto: Bobo
Krebsova s sindikati

Sindikati imajo za podpis aneksa h kolektivni pogodbi in dogovora o zamrznitvi plač v javnem sektorju čas do ponedeljka. Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju končuje plačno reformo na polovici. "Če ne želimo prihodnji vladi pustiti nekaj sto milijonov evrov obveznosti plačila poračuna zaradi odprave plačnih nesorazmerji s 1. oktobrom 2010, moramo končati plačno reformo tam, kjer smo danes, torej na polovici," je dejala ministrica Irma Pavlinič Krebs.

Zadnji dve poplačili nesorazmerij v prihodnjih dveh letih zahtevata 200 milijonov evrov, ki pa jih v času zaostrene situacije ni mogoče zagotoviti.

Za novo kolektivno pogodbo 40 odstotkov uslužbencev in ne več večina sindikatov?
Hkrati bi bili plačni razredi, ki so urejeni v kolektivni pogodbi, primarno določeni z zakonom. Socialni dialog bi potekal na način, da se boljše uvrstitve lahko dogovorijo s kolektivno pogodbo za javni sektor. Tretja sprememba, ki jo prinaša novela zakona pa se nanaša na potrebno podporo sindikatov za uveljavitev kolektivne pogodbe. Zdaj velja, da mora kolektivno pogodbo podpreti večina sindikatov, z novelo pa bi prešli na ureditev, ki je že veljala, to je 40-odstotna podpora javnih uslužbencev iz najmanj štirih dejavnosti. Krebsova je ob tem opozorila, da posamezni reprezentativni sindikati predstavljajo manjše skupine poklicev, kar bi lahko pomenilo, da manjšina odloča o pravicah večine.

Mandat za podpis aneksa h kolektivni pogodbi in dogovora o zamrznitvi plač pa je od Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture že dobil vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Za Sviz bi bilo nedopustno, če bi vlada z zakonom razveljavila tarifne dele kolektivnih pogodb, saj bi javni uslužbenci tako izgubili pravico, da prek kolektivnih pogodb vplivajo na plače.

Dva sindikata bosta podpisala aneks, 22 jih tega ne bo storilo, odločiti se jih mora še pet
Če se bo vlada odločila za novelo, pa bo Sviz odločal tudi o tej možnosti, je povedal Štrukelj, ki je sicer glavni tajnik sindikata. Vlada po njegovih besedah ni upravičena do razveljavitve tarifnih razredov, saj so se bili pripravljeni dogovarjati in so sklenili kompromis. Je pa sindikat Štruklja pooblastil tudi, da če aneksa ne bo podpisalo zadostno število sindikatov, predlaga dodatne kompromise, da bi se ohranil zdajšnji sistem kolektivnih pogodb.

Za podpis aneksa in dogovora se je odločil tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Od 22 sindikatov, katerih pogajalsko skupino vodi Janez Posedi, se za podpis aneksa in dogovora ni odločil noben, vladi so predlagali svoje ukrepe.

Krebsova s sindikati