Foto:
Foto:
Ljubica Jelušič
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je nagovorila zbrane pred spominskih pohodom, popoldne pa bo obiskala vojašnico generala Maistra. Foto: MMC RTV SLO

Tukaj se je začelo, tukaj smo delali prvi preizkus ob sporu, ki se je potem nadaljeval z jugoslovansko armado. Brez te izkušnje bi pozneje junija leta 1991 težko izšli kot tisti, ki smo potegnili boljši kos pogače.

Alojz Šteiner, načelnik Generalštaba SV-ja o pekrskih dogodkih
Pekre
Spominski dan na pekrske dogodke se je tudi letos začel s pohodom. Foto: MMC RTV SLO
Kaj se je dogajalo v Pekrah leta 1991

Ljubica Jelušič je obiskala Vojašnico generala Maistra, ki je ob obletnici pekrskih dogodkov pripravila dan odprtih vrat, in se ob tej priložnosti srečala z zaposlenimi, ki so bili leta 1991 pripadniki 710. učnega centra Pekre.

Država je zaposlenim v učnih centrih v Pekrah in na Igu zaupala pomembno nalogo, in sicer urjenje prihodnjih vojakov za slovensko državo. "Težko danes razumemo, kako težak in zapleten je bil ta projekt. Kaj je bilo vse treba postoriti, da smo ustanovili učna centra v Pekrah in na Igu, saj smo bili sredi države Jugoslavije in še nismo bili samostojna država," je dejala Jelušičeva.

V Pekrah, kjer se je usposabljala prva generacija slovenskih nabornikov, bilo jih je 120, se je 23. maja 1991 zgodil incident med slovensko Teritorialno obrambo in JLA-jem, ki je vodil v osamosvojitev Slovenije. Nabornike je usposabljalo 34 zaposlenih, 14 od teh jih je delalo kot podpora usposabljanju, drugi pa so bili inštruktorji in hkrati poveljniki oddelkov, učnih enot, učnih čet ter oddelkov.

Začelo se je z zajetjem dveh izvidnikov JLA-ja
Usposabljanje v Pekrah je od samega začetka ogrožala takratna Jugoslovanska ljudska armada s stopnjevanjem pritiskov, s silo pa ga je poskušala prekiniti s t. i. pekrskimi dogodki. Na dan dogodka so teritorialci v bližini učnega centra zajeli dva vojaška izvidnika JLA-ja, ki sta z daljnogledom opazovala urjenje nabornikov v centru. Oba so kmalu nato izpustili.

Jugoslovanska vojska je kljub temu učni center obkolila in zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Naborniki in vodstvo učnega centra so se uprli in nakazali, da bodo učni center branili, zato je JLA v Pekre želel napotiti vojaške okrepitve. Temu so se z živim zidom uprli Pekrčani.

Pekrski dogodki začetek nastajanja Slovenske vojske
Začela so se pogajanja, ki so se končala z vdorom JLA-ja v pogajalsko sobo, kjer so ugrabili dva poveljnika Teritorialne obrambe. Dejanje je ogorčilo Mariborčane in mestne oblasti so kot protiukrep izključile telefon in elektriko skorajda vsem vojaškim objektom, pred vojašnico, kjer sta bila priprta častnika TO-ja, pa so se zbirali Mariborčani, ki so želeli z živim zidom preprečiti gibanje. Dogodki so uvod v slovensko osamosvojitev.

JLA je pekrski konflikt izkoristil, da bi s prikazom vojaške sile posegel v proces osamosvajanja Slovenije, ki je bila izražena na plebiscitu. Dogodek pomeni tudi zametke nastajanja slovenske vojske.

V videoprispevku na desni si lahko ogledate Dnevnik z dne 22. maja 1991.

A. K. K.

Tukaj se je začelo, tukaj smo delali prvi preizkus ob sporu, ki se je potem nadaljeval z jugoslovansko armado. Brez te izkušnje bi pozneje junija leta 1991 težko izšli kot tisti, ki smo potegnili boljši kos pogače.

Alojz Šteiner, načelnik Generalštaba SV-ja o pekrskih dogodkih
Kaj se je dogajalo v Pekrah leta 1991