Sindikati močno nasprotujejo novemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Sindikati močno nasprotujejo novemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Konec koncev se pa nihče ne vpraša, zakaj je prišlo do te grozljive situacije. A niso vzroki tudi pri lopovskih menedžerjih, ki s podporo ali celo sodelovanjem vlade kradejo po dolgem in počez in uničujejo slovenska podjetja. Nihče izmed njih seveda ni zaprt. Odšli bodo nekam na toplo, nesli s seboj denar, naši upokojenci pa bodo iz svojih žepov to plačevali.

Zmago Jelinčič
Ivan Svetlik
Minister za delo Ivan Svetlik je poslancem pojasnil, da bo reforma zagotovila vzdržnost pokojninske blagajne za prihodnjih od 15 do 20 let. Foto: MMC RTV SLO

V tej družbi se prevečkrat pogovarjamo samo o delitvi, premalokrat pa o tem, kako bomo lahko vsi skupaj več ustvarili, in poleg te pokojninske reforme je drugi del odgovora tudi v tem, kako družbo mobilizirati, da bomo ustvarjali več dodane vrednosti, in potem bodo pokojninska, zdravstvena in pa še kakšna druga reforma bistveno lažje in pa uspešnejše.

Borut Sajovic
Zaposlovanje starejših
Kako dolgo bomo delali?

Da je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, je glasovalo 38 poslancev, 17 pa jih je bilo proti, med drugim tudi poslanci DeSUS-a, ki trdijo, da zakon z njimi ni bil usklajen.

"Zakon bo preprečil padanje pokojnin"
Minister za delo Ivan Svetlik je v imenu predlagateljev zakona v državnem zboru povedal, da se s pokojninsko reformo vlada odziva na enega največjih izzivov sodobnih družb, "to je starajoče prebivalstvo". Kot je povedal, se postavlja vprašanje vzdržnosti pokojninske blagajne, saj že zdaj proračun prispeva vanjo več kot tretjino sredstev.

"Če ničesar ne storimo, bo vsako leto potrebno še dodatnih od 200 do 300 milijonov evrov sredstev," je zatrdil. Nov zakon bo po njegovih besedah zagotovil vzdržnost pokojninske blagajne za prihodnjih 15 do 20 let in preprečil padanje pokojnin glede na plače, ki bi resno ogrozilo socialni položaj upokojencev.

Žerjav reformo podpira
Jakob Presečnik
(SLS) meni, da pokojninska blagajna že dolgo ni več vzdržna, pri njeni reformi pa gre za projekt najširšega interesa. "Pomembno je, da so znane posledice reforme za tiste tik red upokojitvijo in tudi za poznejše generacije. Teh izračunov žal nimamo," pojasnjuje.

Povedal je, da bo po nekaterih izračunih treba po uveljavitvi novega pokojninskega zakona za enako pokojnino delati tri leta dlje. Po njegovem je tudi jasno, da bo nujno še bolj podaljšati delovno dobo, če ne bo drugih ukrepov in mladih, ki bi polnili pokojninsko blagajno.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je ob tem dodal, da je opoziciji "enostavno, na krilih podpore sindikatov, to pokojninsko reformo 'raztrgati'. Vendar, ali je to odgovorno do te države. Jaz mislim, da ni. Pri takih zadevah je treba biti konstruktiven."

Zares: Spremembe nujne
V poslanski skupini Zares, bodo zakon podprli, saj menijo, da je zdajšnji zakon zastarel, ker ni prilagojen novim razmeram v Sloveniji, kjer se prebivalstvo iz leta v leto stara. Med predstavitvijo strankinega stališča je Vito Rožej zatrdil, da je sprememba obstoječe zakonodaje nujna, ker naj bi zdajšnji pokojninski sistem vzdržal le do leta 2020.

"Pokojninska reforma je izziv ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, kjer so z reformami že naredili korak naprej, mi pa s sprejemom nove zakonodaje to še moramo," je prepričan Rožej. Dodal je še, da je predlog zakona dober korak naprej k povečanju socialne varnosti upokojencev in invalidov, hkrati pa je prepričan, da bo treba sistem še nadgrajevati in prilagajati.

"Reforma dviguje nezadovoljstvo"
Udarna pokojninska reforma dviguje nezadovoljstvo med ljudmi med drugim tudi zato, ker bodo nekateri, ki so tik pred upokojitvijo, morali delati precej dlje, če bodo želeli prejeti polno pokojnino, so prepričani v DeSUS-u.

"Do povišanja upokojitvene starosti na 65 let smo skeptični, saj bodo tisti, ki zaradi narave dela ne bodo fizično sposobni delati do te starosti, kaznovani s trajnim malusom," je povedal njihov poslanec Anton Urh.

V stranki se sicer ne strinjajo s predlaganim načinom za usklajevanje pokojnin, po katerem ne bi upoštevali samo rasti plač, pač pa v 40 odstotkih tudi rast inflacije.

LDS in SD zakona ne podpirata v celoti
V LDS-u pozdravljajo novi zakon, ker naj bi zagotavljal stabilen pokojninski sistem in omogočal dostojno življenje tudi tistim z najnižjimi pokojninami. Ljubo Germič je v imenu poslanske skupine LDS-a še povedal, da so cilji do katerih bo pripeljal novi zakon dobri in učinkoviti, ter da je hitro sprejemanje zakona potrebno, "če želimo reformo speljati, preden preveč obremeni državno blagajno, vendar pa je treba dodati varovala, ki bi preprečevala zlorabe nove zakonodaje".

V SD-ju pozivajo socialne partnerje k nadaljevanju socialnega dialoga, "saj ob ostajanju na okopih izgubljata obe strani". Predlog bodo podprli, vendar pa se zavzemajo za ukrepe, ki bodo zakon še izboljšali, je v imenu stranke povedala Andreja Černak Meglič.

Miran Potrč (SD) je ob tem dodal, da mora biti reforma kompromis želenega in mogočega. "Prosil bi, da poskušamo narediti, kar je nujno. Treba je povedati, da v primerjavi z obstoječim sistemom reforma prinaša mnogo dodatnih pravic. To ni bavbav, kot jo želite nekateri predstaviti," opozarja.

"Reforma bo najbolj prizadete prikrajšala za dostojno življenje"
"Reforma, začeta 2006, še ni končana," je povedal France Cukjati (SDS). Pojasnil je, da nova reforma ukinja številne bonuse prejšnjega zakona in prinaša maluse, ki bodo najbolj prizadete še bolj prikrajšali za dostojno življenje. "Pokojninski sistem je treba reformirati," so prepričani v SDS-u, "ampak ne brez socialnega dialoga in ne z rešitvami, ki bodo slabe za ljudi".

Njegov strankarski kolega Ivan Grill je še dodal, da reforma prinaša nekatere nepravične rešitve in da bi njena uveljavitev pomenila "da bomo delali dlje in imeli nižje 'penzije'", Miro Petek pa je izrazil bojazen, da bo nekega dne v časopisu zasledil napis "do pogreba je pokojnik na delovnem mestu".

"Obstoječi sistem ni idealen. Je pa ta novi predlog skrajno nepravičen in pomeni nedopustno poseganje v pričakovane pravice. Tudi predvideni sistem bonusov je nestimulativen in dejansko ne bo pomenil stimulacije za daljše delo," menijo v SNS-u. "Tudi ko govorimo o medgeneracijski solidarnosti, lahko odkrito povemo, da tu ne gre za dejansko solidarnost, temveč prej za izkoriščanje aktivne delovne generacije," je poudaril njihov poslanec Miran Györek.

Po novem zakonu bi morali delati vsaj 43 oz. 41 let
Po predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi začel veljati z letom 2011, se starostna meja za upokojitev postopno zvišuje na 65 let za oba spola. Zavarovanci in zavarovanke se bodo lahko upokojili tudi mlajši, a bodo moški morali imeti 43 let pokojninske dobe in ženske 41.

Predlaganim pogojem nasprotujejo v vseh sedmih sindikalnih centralah in napovedujejo celo referendum. Svoje nestrinjanje s predlogom so med drugim izrazile na protestnem shodu v ponedeljek pred parlamentom. Združenje delodajalcev Slovenije je umaknilo podporo predlogu zaradi nekaterih naknadnih sprememb, kot je npr. zvišanje najnižje osnove za plačilo prispevkov.

Konec koncev se pa nihče ne vpraša, zakaj je prišlo do te grozljive situacije. A niso vzroki tudi pri lopovskih menedžerjih, ki s podporo ali celo sodelovanjem vlade kradejo po dolgem in počez in uničujejo slovenska podjetja. Nihče izmed njih seveda ni zaprt. Odšli bodo nekam na toplo, nesli s seboj denar, naši upokojenci pa bodo iz svojih žepov to plačevali.

Zmago Jelinčič

V tej družbi se prevečkrat pogovarjamo samo o delitvi, premalokrat pa o tem, kako bomo lahko vsi skupaj več ustvarili, in poleg te pokojninske reforme je drugi del odgovora tudi v tem, kako družbo mobilizirati, da bomo ustvarjali več dodane vrednosti, in potem bodo pokojninska, zdravstvena in pa še kakšna druga reforma bistveno lažje in pa uspešnejše.

Borut Sajovic
Zaposlovanje starejših
Kako dolgo bomo delali?