Predsednik poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je uvodoma predlagal umik omenjene točke z dnevnega reda, saj so v stranki prepričani, da ni potrebe, da vlada predlaga imenovanje članov nadzornega sveta državne institucije nacionalnega interesa, kot je STA, v času, ko nima več mandata.

Ta predlog naj bi po njihovem kazal predvsem na to, da se vlada posveča predvsem izpopolnjevanju še zadnjih prostih kadrovskih mest. Tanko je še opozoril, da za izpolnjevanje nalog nadzornega sveta nikakor ni dobro, "da forsiramo v nadzorni svet imenovanje oseb, ki so lahko za koalicijo primerne". Prav tako meni, da je nehigienično, da se tovrstno imenovanje izvaja na zadnji seji mandatno-volilne komisije in na zadnji seji DZ-ja v tem mandatu.

Tankov predlog sta podprla tudi Jakob Presečnik (SLS) in Silven Majhenič (SNS).

Juri: SDS želi imenovanje nadzornikov spolitizirati
Franco Juri (Zares) je predlogu SDS-a nasprotoval. Zatrdil je, da DZ do razpusta deluje s polnimi pooblastili, zato argument SDS-a, da ni pravi čas za imenovanje, zanj ni vzdržen. Pojasnil je, da se z imenovanjem članov nadzornega sveta ne posega politično v delovanje te medijske institucije, saj se bodo imenovali ljudje, ki so strokovnjaki.

"Nekoliko hecno je, da ti očitki prihajajo iz stranke, za katero smo ravnokar ugotovili, da je v prejšnji kampanji zlorabila državo, etiko in davkoplačevalski denar, da bi vodila umazano kampanjo," je poudaril in dodal še: "Želite spolitizirati to vprašanje, kar je skrajno neokusno, še posebej po ugotovljenih umazanijah, ki ste si jih privoščili na prejšnjih volitvah". Z Jurijem sta se strinjala tudi Dušan Kumer (SD) in Borut Sajovic (LDS).

Tanko se je na očitke odzval z besedami, da je Računsko sodišče izdalo negativno mnenje o izvedbi volilne kampanje stranke LDS v kampanji pred referendumom o zakonu o RTV-ju, saj naj bi stranka delovala v neskladju z zakonom o volilni kampanji. "Najprej pometite pred svojim pragom," je dodal.

Stopar: Vlada le spoštovala zakonski rok za imenovanje
Predstavnik vlade Vojko Stopar je pojasnil, da je zakon o STA-ju, ki predvideva imenovanje nadzornikov v treh mesecih po uveljavitvi zakona, začel veljati 12. julija. Kot je povedal, je vlada pri predlaganju nadzornikov tako le spoštovala zakonski rok.

Člani komisije predloga SDS-a za umik obravnave imenovanja nadzornikov STA-ja niso podprli.

Petek: Predlog kaže, kako pomemben je vladi nadzor nad mediji
V nadaljevanju je Juri poudaril, da je bilo obdobje, v katerem naj bi Janševa vlada nastavljala svoje ljudi na STA-ju, "pa vse do Interevrope in Luke Koper", črno obdobje slovenske demokracije. "To želite ponoviti tudi danes," je zatrdil.

Miro Petek (SDS) pa je izpostavil, da predlog za imenovanje nadzornikov STA-ja kaže na to, kako pomemben se zdi vladi nadzor nad mediji. Zavrnil je trditev, da so med kandidati za člane nadzornih svetov sami strokovnajaki, saj, kot pravi, za Damjanića ne bi mogli reči, da ni politično opredeljen. Petek je prepričan, da vlada s svojim predlogom pošilja STA 40 let nazaj, v čas Tanjuga.

Kumer je dejal, da je vsako kadrovanje, ki ga izpelje DZ ali pa vlada, politično in da proti temu nima nič, nasprotuje pa, kot pravi, strankarskemu kadrovanju, ki bi se mu morali izogniti. "Na STA-ju je prišlo s tem zakonom do velikih sporememb. Sedanji direktor je bil imenovan z javnim razpisom, prejšnja šefica se je pa direkt iz kabineta predsednika vlade s taksijem odpeljala na STA," je poudaril.

"Kakšna pa je razlika med političnim in strankarskim kadrovanjem? Za vas je politično tisto, kar vi kadrujete, vse drugo je pa strankarsko. Res ste pravi manipulatorji, da vam ni para," se je na njegove besede odzval Ivan Grill (SDS).