Voditelj Aleš Kocjan v pogovoru s predsednico Natašo Pirc Musar. Foto: Rene Markič/Prvi
Voditelj Aleš Kocjan v pogovoru s predsednico Natašo Pirc Musar. Foto: Rene Markič/Prvi

"Takoj ko so se poplave zgodile, sem prekinila svoj dopust in pripotovala nazaj v Slovenijo, v naslednjih dneh sem odšla tudi sama na teren. Če govorimo o ljudeh in solidarnosti, je prav, da z vsem ponosom kot predsednica povem, kako ljubo mi je bilo videti solidarnost ljudi, pomoč drug drugemu. Zgodbe, ki sem jih srečala po terenu, ko sta dva soseda začela takoj pomagati drug drugemu, čeprav prej 20 let nista spregovorila besede med sabo. Vse to kaže, kako Slovenci znamo pomagati sočloveku v stiski. Rada bi, da bi ta moment zadržali čim dlje," je v Studiu ob 17. uri na Prvem povedala predsednica Nataša Pirc Musar. Z njo se je pogovarjal voditelj Aleš Kocjan.

Vlada po njenih besedah trenutno ni v lahkem položaju. "Odločiti se morajo, kaj je prioriteta, in to je čiščenje vodotokov. Ljudi prosim, naj razumejo," se je obrnila na ljudi in dodala, da se nam, če vodotokov ne bomo očistili, ob naslednjih jesenskih poplavah, ki zagotovo bodo, ne piše nič dobrega.

Foto: Rene Markič/Prvi
Foto: Rene Markič/Prvi

Po mnenju Pirc Musar vlada premalo pozornosti posveča komunikaciji z ljudmi. "Ljudje so mi rekli, da pogrešajo hitrejši pretok informacij. Če se dotaknem Savinjske doline, tam ljudje čakajo na oceno statikov in drugih gradbenih strokovnjakov, ali se lahko preselijo nazaj v svoje domove ali lahko začnejo svoje domove obnavljati ali pa bodo namenjeni rušenju, ker statično ne zdržijo več. To so informacije, ki bi jih vsak pričakoval hitro in učinkovito. Odšla sem tudi v Črno na Koroškem, kjer pa so me razveselili in povedali, da so bile triaže v Mežiški dolini že narejene, vlada se je torej enega območja dotaknila hitreje kot drugega," je povedala Pirc Musar in ob tem izrazila željo, da bi se kontaktne točke vzpostavile čim hitreje. V t. i. tehnične pisarne bi veljalo vključiti tudi pravno pomoč, je predlagala.

"Vem, da se ministrstva trudijo, danes, ko se pogovarjava, je seja vlade v Črni na Koroškem, ki je bila med najbolj prizadetimi občinami. Imam občutek, da se s tem, ko vlada gre na teren, poskuša približati ljudem, a naj ne pozabijo na pomen komunikacije, in to ne samo na tiskovni konferenci, ko je vlada na terenu, ampak vsak dan," je poudarila Pirc Musar.

Škoda je večmilijardna in po besedah predsednice se bo odpravljala leta, če ne celo desetletja. "Ne more biti vse čez noč in hitro, govorimo o katastrofalnih poplavah, ki so avgusta prizadele dve tretjini slovenskega ozemlja, vsi ne bodo naenkrat dobili pomoči, želim pa si – in nad tem pa bom kot predsednica bedela –, da se na nikogar ne bo pozabilo, to je moja naloga," je sklenila.

O solidarnostnem prispevku: Mogoče je odločitev vlade preuranjena

"Če sem čisto iskrena, je mogoče ta odločitev vlade preuranjena. Sama bi si želela, da bi bile prej narejene konkretnejše analize, kje in kako bi lahko pridobili sredstva," je dejala glede solidarnostnega prispevka in dodala, da na to opozarja tudi gospodarstvo. "To so zadeve, ki najbolj prizadenejo gospodarstvo, delodajalce. Gospodarstvo mi pravi, da se jih mogoče premalo posluša v tem segmentu. Morda bo treba več sodelovati z GZS-jem, gospodarstveniki, želim si, da ta dialog ne bi umanjkal. Ne želim si rokohitrskih odločitev kot pri številnih zadevah, ki se jih loteva ta vlada in so se jih lotevale prejšnje, gre tu res za strateški premislek, hitrost ni na mestu. Ko govorimo o dodatnem davku, še sploh. Ljudje smo občutljivi na davke."

Nataša Pirc Musar je bila gostja Studia ob 17. uri na Prvem. Foto: Rene Markič/Prvi
Nataša Pirc Musar je bila gostja Studia ob 17. uri na Prvem. Foto: Rene Markič/Prvi

Kje so se ustavile reforme?

"Zaradi poplav in preostalih ujm se življenje v državi ne sme ustaviti. Želim si, da se konkretno začnemo ukvarjati z reformami, ki jih Slovenija mora izvesti. In zdravstvena je zagotovo ena od njih. Mi smo imeli zadnjo zdravstveno reformo leta 1992, od takrat naprej pa se je samo, bom rekla, 'flikalo' luknje," je povedala Pirc Musar in dodala, da je bil njen prvi predsedničin forum po nastopu funkcije posvečen prav zdravstvu. "V palačo je prihajalo ogromno strokovnjakov, pobud, pripomb, mi smo se tu res potrudili, saj si želimo, da predsedničini forumi ne ostanejo zgolj debatni krožki in priložnost za slikanje," je navedla in dodala, da vse dobre predloge posreduje naprej vladi.

"Zelo konkretne predloge sem poslala predsedniku vlade, ki hkrati še vedno opravlja funkcijo ministra za zdravje. Mislim, da bi moral pohiteti z izbiro novega ministra za zdravje, to bi morala biti ena od prioritet," je nadaljevala Pirc Musar in še enkrat poudarila, da mora biti zdravstvena reforma poplavam navkljub še naprej prioriteta. Z novim ministrom za zdravje se namerava Pirc Musar srečati čim prej in mu ponuditi svojo pomoč, je napovedala.

"Naj jasno in glasno povem, da sem velika zagovornica javnega zdravstva. Ne želim si živeti v državi, kjer je treba vse plačati, marsikatera država je takšna, da revnejši sloji prebivalstva do zdravstvenih storitev preprosto ne zmorejo priti. Morda se premalo zavedamo, da so koncesionarji prav tako del javne zdravstvene mreže, včasih imam občutek, da kakšna politična opcija preveč zagovarja zgolj tisto strogo javno zdravstveno sfero. Koncesionarji so tudi javno zdravstvo in predvsem na primarni ravni lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju čakalnih vrst," je sklenila in dodala, da je nedopustno, da imamo tako dolge čakalne vrste, prav tako pa se ji zdi nedopustno, da je že 150.000 ljudi brez osebnega zdravnika.

"Twitter je greznica sovražnosti"

Se v slovenski družbi razrašča nasilje? "Vsak mora pomesti pred svojim pragom. Najprej bom kritična do politike, politika je tista, ki mora zelo paziti na kulturo dialoga. Neštetokrat sem ponovila ta stavek in ga bom tudi danes, skozi politiko, prek medijev, se sovraštvo, grob govor, seli v vse pore družbenega življenja. To je nekaj, kar poslušajo naši otroci, mi smo prvi v vrsti, ki moramo biti zgled," je odgovorila predsednica.

"Oba skrajna pola, skrajno levo in skrajno desno, morata bistveno bolj paziti, kako komunicirata, ker so prav podporniki skrajne levice in skrajne desnice tisti, ki so najbrutalnejši na družbenih omrežjih, pa morda tudi v realnem življenju. Nasilje je nekaj, česar nobena zrela družba ne sme odobravati," je opozorila in napovedala, da bo naslednji predsedničin forum prihodnje leto posvečen prav tej temi.

"Začne se pri besedah. Beseda je kakor kamen, kamor pade, pusti sled. Od grobih besed do fizičnega nasilja je pot zelo kratka. Velika odgovornost je na starših doma v družinah, v šolah. Prav je, da se vsak zazre v zrcalo pred seboj in se vpraša, ali komuniciram dovolj dostojno, da ne bom sprožil vala sovražnosti pri ljudeh, ki me poslušajo," je opozorila predsednica.

Na vprašanje, ali slovenska družba temelji na lepem vrednotnem sistemu, je Pirc Musar odgovorila pritrdilno. "V to iskreno verjamem. Če ne bi verjela, da je večina ljudi dobrih, ne bi kandidirala za predsednico Slovenije. Znana Gaussova krivulja iz učnih ur psihologije dela svoje, a če je tistih pet odstotkov na negativni strani krivulje zelo glasnih, imamo občutek, da je tega veliko, pa ni. Twitter je greznica sovražnosti, na Facebooku so že malce bolj vljudni, ko pa gremo na teren, med ljudi, ko se pogovarjam iz oči v oči, tega res ne čutim, to me neskončno veseli, verjamem, da dobro vedno prevlada nad zlim in vedno bo," je sklenila misel.

V pogovoru je odgovarjala tudi na vprašanja glede Slovenije v Varnostnem svetu, vojni v Ukrajini ... Več na spodnji povezavi.

Pogovor s predsednico države