Predsednica Nataša Pirc Musar je doslej odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila štirim prošnjam. Foto: BoBo
Predsednica Nataša Pirc Musar je doslej odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila štirim prošnjam. Foto: BoBo

K podaji mnenja glede izvajanja zakona o pomilostitvi je predsednico republike Natašo Pirc Musar zaradi pomilostitve treh ljudi, ki so bili obsojeni zaradi pomoči pri nezakonitem prečkanju meje, pozval DZ. Predsednica je v uvodu pojasnila, da je pomilostitev akt milosti, ki je namenjen ljudem s kriminalno preteklostjo, kot predsednica republike pa se zanj odloča v izjemnih okoliščinah in zelo restriktivno.

Povedala je, da se je v dosedanjih štirih primerih pomilostitve v konkretnih zadevah zanjo odločila, ker je obsojeni že bil na pogojnem odpustu, ker je obsojeni v celoti plačal denarno kazen kot stransko kazen in zgledno prestajal zaporno kazen ter je bil po njeni odločitvi o njem objavljen zelo pozitiven prispevek v oddaji Preverjeno. V primeru obsojenke je ta glavno kazen že prestala, poplačala denarno kazen in bila predčasno pogojno odpuščena s prestajanja kazni zapora, pomilostitev pa se nanaša le na stransko kazen. Ob tem so okoliščine njene izvršitve kaznivega dejanja za to kaznivo dejanje netipične, je pojasnila Pirc Musar. V primeru četrtega obsojenca je svojo odločitev utemeljila z njegovim slabim zdravstvenim stanjem, ki se je močno poslabšalo, kar močno otežuje njegovo prestajanje zaporne kazni.

Sorodna novica DZ predsednico Pirc Musar poziva, naj se izreče glede zakona o pomilostitvah

Pirc Musar je v konkretnih primerih pojasnila argumentacijo pri sprejemanju svojih odločitev, saj da je bila "intervencija, tudi v medijih, vsebinsko omejena zgolj na storilce specifičnega kaznivega dejanja", je zapisala. Prepričana je, da njene odločitve v konkretnih primerih niso poslabšale varnosti prebivalcev, to po njenem mnenju zagotavljajo tudi pristojni državni organi, ko poudarjajo visoko stopnjo varnosti naše države.

Verjame tudi, da predstavljeni argumenti in podano mnenje zadošča za zaupanje poslancev DZ-ja v njene nadaljnje odločitve. DZ je sicer v četrtek na predlog poslanske skupine SDS predsednico republike pozval, naj se izreče o izvajanju zakona o pomilostitvi. Vladi pa je želel priporočiti spremembo zakona na način, da bi morala predsednica republike obrazložiti svoje odločitve o pomilostitvah. Poslanci se bodo z njenim mnenjem seznanili v torek, ko bodo razpravljali tudi o predlogu priporočila, a o njem ne bodo glasovali, saj ni dobilo podpore na matičnem odboru DZ-ja.

Predsednica Pirc Musar je spomnila tudi, da mora biti kot pogoj za pomilostitev izpolnjen vsaj eden od petih razlogov. V primeru splošno znanih objektivnih okoliščin in v primeru posebnih izjemnih osebnih olajševalnih okoliščin na strani obsojenca, ki so nastale po tem, ko je kazen že izrečena in jih sodišče ob izreku sankcije ni moglo upoštevati. Če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče že v okviru sojenja ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca. Če obstajajo posebni objektivni razlogi, ki terjajo korekcijo morebitne strogosti zakona oz. vrste sankcije ali višine izrečene kazni in če obstajajo posebni subjektivni razlogi na strani obsojenca, ki iz razlogov humanosti terjajo korekcijo morebitne strogosti zakona oz. vrste sankcije ali višine izrečene kazni, je naštela.

Sorodna novica Grims kritičen zaradi pomilostitev tihotapcev; Pirc Musar opozarja na populistično pridobivanje točk

Ob tem je njena odločitev pogojena še s pozitivno prognozo obsojenca za življenje po prestani kazni, z izkazanim obžalovanjem, vsaj delno prestanostjo zaporne kazni, zglednim prestajanjem zaporne kazni in da storjeno kaznivo dejanje ne spada v skupino kaznivih dejanj, ki jih po svoji presoji razume kot zavržne.

Pri svoji odločitvi se opira tudi na mnenje komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo strokovnjaki Nataša Posel, Mile Dolenc in Dragan Petrovec. Poudarila je, da je pomilostitev diskrecijska pravica predsednice republike, zato ni vezana na mnenja oz. predloge, ki jo v postopku podajo pristojni organi, "ji pa njihove obrazložitve seveda pomagajo pri sprejetju odločitve", je dodala.