Ustavna presoja zakona o računskem sodišču po Pirnatovem mnenju ne bi bila uspešna, saj predlog ne posega v ustavo in še vedno prepušča predsedniku vlade presojo. Foto: MMC RTV SLO
Ustavna presoja zakona o računskem sodišču po Pirnatovem mnenju ne bi bila uspešna, saj predlog ne posega v ustavo in še vedno prepušča predsedniku vlade presojo. Foto: MMC RTV SLO

Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

150. člen ustave
Franc Križanič in Borut Pahor
Predsednik vlade Borut Pahor in pravno zavezan spoštovati predloga računskega sodišča. Lahko se odloči tako ali drugače, pojasnjuje Pirnat. Foto: MMC RTV SLO

Pri celotni zadevi pa se mu zdi najbolj ključno to, zakaj minister za finance očitanih nepravilnosti ni odpravil oziroma ali je to načrtno delovanje vlade.


Pirnat je prepričan, da ni primerno, da vlada ob primeru, ko ji kakšen predlog računskega sodišča ne ustreza, razmišlja o spremembi zakona. Mediji namreč navajajo, da bo vlada predlagala spremembe zakona o računskem sodišču.

Pirnat se sicer se strinja, da bi morali ukrepe računskega sodišča nekoliko bolj jasno opredeliti, a se sam ne zavzema za to, da bi se v zakonu črtala pristojnost računskega sodišča, da predlaga uvedbo postopka razrešitve odgovorne osebe in ta pristojnost naj se po njegovem mnenju nanaša tudi na ministre.

A Pirnata najbolj moti, da se pri celotni zadevi povsem pozablja na vsebinsko vprašanje, ki je po njegovem mnenju ključno. To je, zakaj ministrstvo za finance ne odpravi pomanjkljivosti. "Zakaj cela vlada tišči glavo v pesek pri tem zelo pomembnem vprašanju javnega dolga in tudi javnih financ nasplošno," se sprašuje pravnik, ob tem pa tudi, ali je to delal samo minister Križanič ali gre za načrtno delovanje celotne vlade.

29. člen zakona o računskem sodišču med drugim določa:
11) Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja, ali v primeru kršitve osmega in devetega odstavka 27. člena tega zakona računsko sodišče izda tudi:
1. poziv za razrešitev odgovorne osebe,
2. sporočilo za javnost.

(12) V pozivu iz 1. točke prejšnjega odstavka računsko sodišče navede osebo ali več oseb, ki naj bi bile razrešene. Poziv za njihovo razrešitev izda organu, za katerega oceni, da lahko izvede ali začne postopek razrešitve.

(13) Če računsko sodišče ugotovi, da nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja ustrezno, predlaga njegovo razrešitev svetu lokalne skupnosti.

(14) Organ, ki mu je bil vročen poziv za razrešitev odgovorne osebe, mora odločiti o pozivu in svojo odločitev pisno sporočiti računskemu sodišču v 15 dneh po vročitvi poziva.

"Pahor ni pravno zavezan k spoštovanju predloga računskega sodišča"
Poudaril je, da predsednik vlade Borut Pahor ni pravno zavezan spoštovati predloga računskega sodišča. "On lahko pove svoje argumente zakaj, jih predstavi tudi računskemu sodišču, in to je to, lahko odloči tako ali drugače. Seveda nosi odgovornost za takšno ali drugačno odločitev, ampak v pravnem smislu ni vezan na ta predlog." Ob tem Pirnat dodaja, da je razrešitev ministra tudi politično vprašanje in gotovo bi bilo nesorazmerno, da se to vprašanje odgovornosti enega ministra pojavi kot kriza celotne vlade, kar lahko vodi v politično krizo.

Ustavna presoja po njegovem mnenju ne bi bila uspešna, saj predlog ne posega v ustavo in še vedno prepušča predsedniku vlade presojo. Samo predsednik vlade namreč lahko predlaga razrešitev ministra, ali pa mora biti vložena interpelacija. Poziv računskega sodišča ima po Pirnatovih besedah veliko težo, ampak to ne pomeni, da je ureditev neustavna. Pojasnil je še, da so tudi v času prejšnje vlade obstajali pomisleki, ali je ta določba sploh ustavna. "Kolikor bi računsko sodišče imelo neposredno pristojnost drugače kot je ustavi določeno zahtevati razrešitev - zahtevati, ne predlagati - ministra, to je druga stvar, potem bi bilo razmišljanje o ustavni presoji upravičeno, tako pa nikakor ne," je pojasnil.

Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

150. člen ustave